Jedro

Ob pogoju ponovitve postopka objave prostega delovnega mesta delodajalec ni dolžan izvesti izbire med prijavljenimi kandidati.

Kandidat, ki je po končani fakulteti že opravil enoletno pripravništvo, ne izpolnjuje pogojev iz objave prostega delovnega mesta pripravnika.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek za sklenitev delovnega razmerja pri toženi stranki za delovno mesto pripravnika in tožnici naložilo, da toženki povrne stroške za takso v zvezi s tem postopkom. Pri tem je ugotavljalo, da tožena stranka na objavo navedenega prostega delovnega mesta z dne 21.10.1994, na katero se je prijavila tožnica skupaj s še tremi kandidati, zakonito ni sprejela v delovno razmerje nikogar.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožnica zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter smiselno predlaga njeno spremembo v smeri ugoditve zahtevku. Pri tem opozarja, da toženka ni le pavšalno odločila, da po sporni objavi nikogar ne izbere, temveč je za tožnico navajala tudi razloge za neizbiro, ki pa niso zakoniti in utemeljeni.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki izpodbijane sodbe, da je v tem primeru bistvena odločitev tožene stranke, da na podlagi objave prostih pripravniških del za delovno mesto informatorja in izposojevalca z dne 21.10.1994 ne bo izbrala in sprejela v delovno razmerje nikogar. Ker je direktor tožene stranke v svojem sklepu o neizbiri z dne 2.11.1994 istočasno navedel, da bo postopek objave v smislu 1. odstavka 14. čl. Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93) ponovljen, je bilo takšno ravnanje toženke v celoti zakonito.

Ne glede na to ugotovitev v zvezi s pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče poudarja, da tožena stranka v tem primeru ni navajala nezakonitega in neutemeljenega razloga za neizbiro tožnice, čeprav ji razlogov za neizbiro niti ni bilo potrebno navajati. V smislu določb 19. člena ZDR je pripravnik vsak, ki prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe. Nesporno je tožnica po končani filozofski fakulteti že opravljala pripravništvo, tako da v tem primeru z njene strani ni šlo za prvo opravljanje ustreznega dela. Če je toženka iskala pripravnika, je utemeljeno štela, da kandidatka, ki je pripravništvo že opravljala in po končanem rednem izobraževanju ne bi več prvič nastopila ustreznega dela, ne izpolnjuje pogojev za objavljeno pripravniško delo.

Glede na povedano in ker v postopku na prvi stopnji ni zasledilo napak, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, vključno z, glede na izid zadeve, pravilno odločitvijo o stroških postopka.