Jedro

Neprava obnova kazenskega postopka.

Izrek

I. Pritožba obsojenega D.K. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojenega se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 6. 9. 2017 spremenilo pravnomočne sodbe: Okrožnega sodišča v Mariboru I K 27053/2015 z dne 16. 2. 2016, s katero je bila obsojenemu D.K. zaradi storitve nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena v zvezi s prvim odstavkom 54. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in ostalih, izrečena enotna kazen eno leto in šest mesecev zapora, Okrožnega sodišča v Mariboru I K 19275/2011 z dne 15. 9. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 19275/2011 z dne 17. 6. 2015, s katero je bila obsojenemu zaradi storitve kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 izrečena kazen štiri mesece zapora in Okrožnega sodišča v Mariboru I K 39205/2014 z dne 24. 8. 2015, s katero je bila obsojenemu zaradi storitve kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena v zvezi s prvim odstavkom 54. člena KZ-1 izrečena kazen deset mesecev zapora, v odločbah o kaznih tako, da je bila obsojenemu po 3. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1, prvem odstavku 55. člena KZ-1 ter 1. točki prvega odstavka 407. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) izrečena enotna kazen dve leti in šest mesecev zapora. Po 55. in 56. členu KZ-1 je bilo obsojenemu v enotno kazen všteto pridržanje od 7. 4. 2011 od 13.30 ure do 9. 4. 2011 do 13.30 ure, po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru I K 19275/2011 z dne 15. 9. 2014, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 19275/2011 z dne 17. 6. 2015 ter čas prestajanja kazni zapora po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru I K 19275/2011 z dne 15. 9. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 19275/2011 z dne 17. 6. 2015, ki jo prestaja od 8. 7. 2017 naprej.

2. Zoper sodbo se je pritožil obsojenec, kot je razumeti zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ko pritožnik v pritožbeni obrazložitvi navaja, da bi pri spremembi pravnomočnih sodb morale biti upoštevane še druge sodbe, ki jih pri tem našteje, prezre, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ravnalo (zgolj) po predlogu okrožne državne tožilke z dne 22. 8. 2017. Ugotovitve sodišča prve stopnje znotraj tega okvirja so popolne in pravilne, okvir iz pritožbene obrazložitve pa bo podan tedaj, ko bo pritožnik, skladno s petim odstavkom 407. člena ZKP, sam predlagal spremembo navedenih pravnomočnih sodb, in ko bo v tej zvezi zaslišana še okrožna državna tožilka.

5. Glede na obrazloženo, in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu iz 383. člena ZKP ni zasledilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je o pritožbi obsojenega D.K. odločilo tako kot izhaja iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

6. Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 98. člena in četrtem odstavku 95. člena ZKP ter je posledica dejstva, da se obsojeni nahaja na prestajanju zaporne kazni.