Jedro

Obrazložitev prvostopenjske sodbe mora biti takšna, da je omogočeno strankama in višjemu sodišču le na njeni podlagi ugotoviti razloge, zaradi katerih je sodišče sprejelo odločitev, ki jo vsebuje izrek sodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da izvršba, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Krškem pod opr. št. I 2005/00088 po sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 9.3.2005, ni dopustna v delu, ki se nanaša na zarubljene premičnine, in sicer sliko s pokrajino in zlatim okvirjem, klubsko mizico rustico s keramiko in sedežno garnituro, ki jo sestavljajo trosed, dvosed in fotelj. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (glede nedopustnosti izvršbe starinske luči) ter toženi stranki naložilo v plačilo pravdne stroške tožeče stranke.

Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka, uveljavlja vse v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predvidene pritožbene razloge. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana, ker je sodišče odločilo preko tožbenih navedb in ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Tožbene trditve tožeče stranke o pridobitvi lastninske pravice na zarubljenih stvareh niso z ničemer dokazane, saj jih Kupoprodajna pogodba z dne 18.11.2000 (v nadaljevanju Pogodba) ne potrjuje, ker prihaja do vsebinske in časovne nekoherentnosti. Razen tega predlagani dokazi ne morejo nadomestiti trditev o dejstvih. Do bistvene kršitve določb pravdnega postopka je prišlo tudi zaradi kršitve 60. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), saj Pogodbe, ki jo je sodišče pri odločitvi upoštevalo, tožeča stranka glede na določila 60. člena ZIZ ni predložila pravočasno. Tudi dejansko stanje je sodišče prve stopnje ugotovilo zmotno in nepopolno in zmotno je uporabilo materialno pravo. Iz zaslišanja Z.B. izhaja, da je bila pogodba sklenjena leta 2007, to je po vložitvi tožbe v tej zadevi. Pogodba je bila podpisana „za nazaj“, kar potrjuje trditve tožene stranke glede prirejenosti Pogodbe potrebam pravde. Opozarja, da je Z.B. tožeči stranki dejansko prodala stvari s pravnimi napakami, saj je toženka z rubežem 8.3.2006 pridobila zastavno pravico na zarubljenih premičninah. Tožeča stranka je bila z zastavno pravico seznanjena, saj je ugovor tretjega vložila že leta 2006. Neupravičeno sodišče prve stopnje toženki očita, da ni z nasprotnim dokazom izpodbila trditev tožeče stranke. Negativnih dejstev ni mogoče dokazovati, je pa izpodbila verodostojnost navedb tožeče stranke, ko je izkazala simuliranost pravnega posla. Sodišče ni upoštevalo njenih trditev, da se je ob rubežu za lastnika stvari predstavila hčerka Z.B., da je tožeča stranka spreminjala svoje navedbe o temelju, na podlagi katerega naj bi pridobila lastninsko pravico na spornih premičninah in da je Z.B. v ožji povezavi s tožečo stranko.

Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo opozarjala na ne dovolj konkretizirane trditve tožeče stranke glede pridobitve lastninske pravice na zarubljenih premičninah; na nekosistentnost izpiskov iz poslovnih knjig, s katerimi je tožeča stranka dokazovala svojo terjatev do Z.B.; da tožeča stranka ne pojasnjuje, kako je bila ocenjena vrednost spornih premičnin, da ni v zvezi s tem nobene pisne dokumentacije; da ni logično, da je tožeča stranka B. dajala vedno nova posojila, ko pa jih prejšnjih ni vračala; da je tudi hčerka Z.B. zatrjevala, da so zarubljene stvari njene; da očitno obstoji še drugačno razmerje od zgolj obligacijskega med tožečo stranko in Z.B. ter da tožeča stranka prireja navedbe potrebam pravde. Po predložitvi Pogodbe pa je opozorila, da glede na določila 60. člena ZIZ ni predložena pravočasno in da je sestavljena izključno za potrebe te pravde in ne odraža dejanskega stanja ter obrazložila zakaj tako meni (substancirala svoje navedbe). V razlogih sodbe odgovorov na povzete ugovorne navedbe ni. Ker gre za dejstva, ki so odločilna za presojo verodostojnosti Pogodbe, na kateri temelji svojo lastninsko pravico na zarubljenih nepremičninah tožeča stranka in so kot taka tudi odločilna za razsojo v tej zadevi, odločitve sodišča zaradi pomanjkanja razlogov ni mogoče preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Obrazložitev prvostopenjske sodbe mora biti takšna, da je omogočeno strankama in višjemu sodišču le na njeni podlagi ugotoviti razloge, zaradi katerih je sodišče sprejelo odločitev, ki jo vsebuje izrek sodbe. To pa so ne le opis zahtevkov strank, ki opredeljujejo predmet in meje obravnavanja in odločanja, marveč tudi opis ugotovljenega pravno relevantnega dejanskega stanja, razgrnitev razlogov, ki so sodišče vodile do takih dejanskih spoznanj, in razlogov zaradi katerih je ob takšnem dejanskem stanju sodišče uporabilo določene predpise, ki so privedli do pravne posledice, katera je izražena v izreku sodbe (prim. odločbe VS RS II Ips 367/95, II Ips 111/2001). Pri odločitvi pa lahko sodišče glede na razpravno načelo v pravdnem postopku upošteva le s strani strank zatrjevana dejstva (7. in 212. člen ZPP); in to v pravdi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe le pravočasno zatrjevana in predlagana dejstva (7. odstavek 65. člena ZIZ). Zato bo moralo sodišče v ponovljenem postopku zavzeti stališče tudi do tega, ali Pogodbo sploh lahko upošteva kot podlago svoje odločitve. Če bo ugotovilo da ja, pa se bo moralo izjasniti o vseh ugovornih navedbah tožene stranke, ki izpodbijajo verodostojnost Pogodbe. Pri tem pritožbeno sodišče opozarja, da je za pravilno uporabo materialnega prava relevantno, kdaj naj bi prešla lastninska pravica na predmetnih premičninah na tožečo stranko, in je stališče prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi, da ni pomembno, ali je bila pogodba podpisana leta 2000 ali leta 2007, zmotno.

Vse navedeno naj sodišče upošteva v ponovljenem postopku; upošteva naj torej le pravočasno zatrjevana dejstva, opredeli naj se do vseh ugovornih navedb tožene stranke, pri čemer naj upošteva, da je dokazno breme o prehodu lastništva nanjo, na tožeči stranki. Tožeča stranka mora torej s stopnjo gotovosti dokazati, da je bila v času rubeža lastnica zarubljenih premičnin.

Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo na podlagi pooblastila iz 354. člena ZPP, saj glede na naravo kršitev postopka teh ne more samo odpraviti. Ne more namreč prvič ugotavljati celih sklopov pravno odločilnih dejstev šele na pritožbeni stopnji, ker bi s tem pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva – pritožbe (25. člen Ustave RS).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.