Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cp 3354/2011

ECLI:SI:VSLJ:2012:I.CP.3354.2011 Civilni oddelek

prijava udeležbe drugega pridobitelja posameznega dela stavbe pravica uporabe nepremičnine
Višje sodišče v Ljubljani
4. julij 2012

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo R. G., ki je trdila, da je pridobila lastninsko pravico na podlagi Sporazuma o združevanju sredstev za prenovo objekta. Sodišče je ugotovilo, da sporazum ne predstavlja pravne podlage za pridobitev lastninske pravice, saj pravica uporabe, pridobljena na podlagi sporazuma, ne ustreza definiciji pravice uporabe po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Pritožnica ni izkazala pravice do udeležbe v nepravdnem postopku za vzpostavitev etažne lastnine, zato je bila pritožba zavrnjena.
  • Transformacija pravice uporabe v lastninsko pravicoAli lahko pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini preide v lastninsko pravico na podlagi predpisa o lastninjenju družbenih nepremičnin?
  • Pravna narava sporazumaAli je Sporazum o združevanju sredstev za prenovo objekta pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice?
  • Udeležba v nepravdnem postopkuAli ima pritožnica pravico do udeležbe v postopku za vzpostavitev etažne lastnine?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Vsakršna posest in dejanska uporaba dela nepremičnine v družbeni lastnini ne omogoča transformacije v lastninsko pravico na podlagi predpisa o lastninjenju družbenih nepremičnin.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je posameznim fizičnim in pravnim osebam, ki so konkretneje naštete v prvi točki izreka izpodbijanega sklepa, dovolilo udeležbo v nepravdnem postopku za vzpostavitev etažne lastnine (I. točka izreka), zavrnilo pa je predlog R. G. in S. G. za udeležbo v tem postopku (II. točka izreka).

2.Pritožbo vlaga R. G.. Uveljavlja vse pritožbene razloge in sodišču druge stopnje predlaga, da sklep spremeni tako, da se ji dopusti udeležba v tem nepravdnem postopku. Sodišču prve stopnje očita, da ni obrazložilo, zakaj naj bi bila pravica uporabe po Sporazumu o združevanju sredstev za prenovo objekta ..., Ljubljana (v nadaljevanju Sporazum) drugačna od pravice uporabe po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL). Ponavlja, da je pridobila pravico uporabe na nepremičnini, na podlagi katere je z uveljavitvijo ZLNDL pridobila lastninsko pravico. V skladu z 18. členom Sporazuma so njegovi podpisniki pridobili pravico uporabe na posameznih delih stavbe, za katero so združevali sredstva, in jih kasneje tudi zasedli. Primopredaja predmetnega poslovnega prostora je bila izvedena 30. 6. 1989. Sporazum je pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na poslovnem prostoru. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da sporazum ni podlaga za pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL. Pravica uporabe iz sporazuma predstavlja pravico uporabe, kot jo določa 1. odst. 2. člena ZLNDL.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Sodišče prve stopnje je namreč obrazložilo, zakaj pritožnica z listino – Sporazumom, ne izkazuje pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe na podlagi ZLNDL in je pravilnost odločitve tudi mogoče preizkusiti. Sklep tudi sicer nima pomanjkljivosti, ki bi tak preizkus onemogočale.

5.V skladu s 4. odst. 16. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) lahko do izdaje sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine prijavijo udeležbo v postopku po tem zakonu tudi drugi pridobitelji posameznih delov stavbe. Pridobitelj posameznega dela stavbe je po 3. členu ZVEtL oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, tudi če niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo. Pravni naslov pa je po 4. členu listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe.

6.Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da Sporazum, ki ga je podpisala pritožnica, ni listina o pravnem poslu, s katerim bi se v njeno korist vzpostavljala, ugotavljala ali prenašala lastninska pravica. Pritožnica se je s podpisom sporazuma obvezala prispevati lastna sredstva za obnovo objekta oziroma poslovnega objekta X v Ljubljani. Ni sporno, da je sredstva za obnovo prispevala in da je v prenovljeni stavbi prevzela v uporabo dogovorjen poslovni prostor. Vendar pa vsebine 18. člena Sporazuma, da bo po končani prenovi objekta pridobila pravico uporabe na zgrajenih površinah, za katere so vsi podpisniki sporazuma združevali denarna sredstva, ob upoštevanju drugega odstavka iste določbe ter 2. člena, da bodo uporabniki s Komisijo za oddajanje poslovnih prostorov sklepali najemne pogodbe, tudi po presoji sodišča druge stopnje ne gre razumeti tako, da so podpisniki pridobili pravico uporabe v smislu določbe 1. odst. 2. člena ZLNDL, ki ima naravo absolutnega stvarnopravnega upravičenja na posameznem delu stavbe.

7.Da podpisniki sporazuma niso imeli v mislih pravice uporabe v smislu ZLNDL, pač pa uporabo na podlagi najemne pogodbe, kaže tudi dejstvo, da je pritožnica najemno pogodbo – gre za pogodbo o najemu in sofinanciranju prenove poslovnega prostora po programu prenove stavbe X (v nadaljevanju: najemna pogodba; priloga A 15) - 10. 2. 1987 tudi dejansko sklenila in sicer s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Ljubljana-Center in z Občino Ljubljana-Center. Iz nje izhaja, da se je obvezala prispevati za prenovo poslovnega prostora v izmeri 8,80 m2 v pritličju stavbe X, Ljubljana, lastna sredstva (v višini 5.317.331,00 din), skladno s pogoji te pogodbe. Pogodbene stranke so se tudi dogovorile, da se za čas desetih let ne zaračunava najemnina za najem poslovnega prostora, pač pa je pritožnica dolžna plačevati le stroške v zvezi s poslovnim prostorom. Pritožnica se je tudi odpovedala pravici zahtevati povračilo lastnih sredstev ob pogoju, da ji je zagotovljen najem tega poslovnega prostora za nedoločen čas.

8.Pravno naravo uporabe dela stavbe je zato mogoče opredeliti zgolj kot najemno razmerje. Iz obeh listin tako sledi zaključek, da pravice uporabe pridobljene po obnovi objekta ne gre enačiti s kvalificirano pravico uporabe kot podlage za lastninjenje po ZLNDL. Vsakršna posest in dejanska uporaba dela nepremičnine v družbeni lastnini namreč ne omogoča transformacije v lastninsko pravico na podlagi predpisa o lastninjenju družbenih nepremičnin. Sporazum tako ne predstavlja ustrezne pravne podlage za nastanek lastninske pravice. Zmotno je torej pritožbeno stališče, da je lastninska pravica prešla na pritožnico na podlagi določb ZLNDL. Da pritožnica ob uveljavitvi ZLNDL dne 25. 7. 1997 ni imela pravice uporabe na poslovnem prostoru v smislu določbe 1. odst. 2. člena in s tem tudi ni mogla postati lastnica poslovnega prostora po samem zakonu, pa izhaja tudi iz odločitve v zadevi VSL I Cp 559/2009 (na katero opozarja sodišče prve stopnje), s katero je bil pravnomočno zavrnjen pritožničin zahtevek po nasprotni tožbi za ugotovitev lastninske pravice na spornem poslovnem prostoru. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, ko je zavrnilo pritožničino prijavo udeležbe v tem postopku, materialnopravno pravilna.

9.Ker je pritožba neutemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 154. člena ZPP in 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia