Jedro

Sodišče prve stopnje se je opredelilo do obeh predlogov tožeče stranke za podaljšanje roka za predložitev prevodov listin v nemški jezik, zato očitana kršitev določb pravdnega postopka ni podana. V kolikor se tožeča stranka ni strinjala s sklepom z dne 20. 4. 2016 (oziroma njegovimi razlogi), s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo njen predlog za podaljšanje roka, pa je imela možnost zoper navedeni sklep vložiti pritožbo, česar ni storila. Zato v pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka s pritožbenimi navedbami o upravičenosti predloga za podaljšanje roka ne more biti več uspešna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se postopek ustavi.

2. Zoper sklep je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ker je v obravnavani zadevi tožena stranka iz Republike Avstrije, je sodišče prve stopnje tožečo stranko s sklepom XI Pg 3644/2015 z dne 8. 1. 2016 pozvalo, da v roku 30 dni predloži prevod tožbe, prilog k tožbi, sklepa o postavitvi pooblaščenca in opozorila toženi stranki ob vročitvi tožbe v nemški jezik ter jo hkrati opozorilo, da bo sodišče v nasprotnem primeru tožbo in druge listine toženi stranki vročalo v slovenskem jeziku, vendar ima tožena stranka skladno z Uredbo (ES) št. 1393/2007 z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (v nadaljevanju Uredba) pravico sprejem tega pisanja zavrniti, če ni sestavljeno ali prevedeno v uradni jezik zaprošene države članice, ali v jezik, ki ga naslovnik razume (prvi odstavek 8. člena Uredbe). Ker tožena stranka v roku prevoda ni predložila, je sodišče prve stopnje listine vročalo v slovenskem jeziku. Tožena stranka je sprejem tožbe s prilogami skladno z njeno pravico iz 8. člena Uredbe zavrnila. Zato je sodišče prve stopnje štelo, da je tožba umaknjena in postopek ustavilo (drugi odstavek 146a. člena v zvezi s tretjim odstavkom 188. člena ZPP).

5. V pritožbi tožeča stranka sodišču prve stopnje očita, da bi ji moralo podaljšati rok za predložitev prevodov, oziroma da se sodišče prve stopnje do njene prošnje za podaljšanje roka ni opredelilo, s čimer je uveljavljala bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Po vpogledu v spis višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki s sklepom z dne 8. 1. 2016 postavilo rok 30 dni za predložitev prevodov listin v nemški jezik. Tožeča stranka je nato 17. 2. 2016 predlagala podaljšanje roka. Sodišče prve stopnje je predlogu ugodilo (drugi odstavek 110. člena ZPP) in s sklepom z dne 23. 2. 2016 tožeči stranki določilo nov rok za predložitev prevodov listin v nemški jezik. 12. 4. 2016 je tožeča stranka ponovno predlagala podaljšanje roka za predložitev prevodov listin, ki pa ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 20. 4. 2016 zavrglo, saj je ugotovilo, da je bil predlog za podaljšanje roka vložen po izteku roka, ki je bil določen za predložitev prevodov, in zato prepozen (tretji odstavek 110. člena ZPP).

7. Nedvomno se je torej sodišče prve stopnje opredelilo do obeh predlogov tožeče stranke za podaljšanje roka za predložitev prevodov listin v nemški jezik, zato očitana kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. V kolikor se tožeča stranka ni strinjala s sklepom z dne 20. 4. 2016 (oziroma njegovimi razlogi), s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo njen predlog za podaljšanje roka, pa je imela možnost zoper navedeni sklep vložiti pritožbo, česar ni storila. Zato v pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka s pritožbenimi navedbami o upravičenosti predloga za podaljšanje roka ne more biti več uspešna.

8. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).