Jedro

Pri presoji, ali je stroške prevzema plačila mogoče šteti kot potrebne za izvršbo in jih naložiti v plačilo dolžniku (peti odstavek 38. člena ZIZ), je treba upoštevati okoliščine konkretnega primera, zlasti z vidika, ali gre (upoštevaje siceršnji potek izvršbe pri izvršitelju) pri takšnem delnem plačilu za uresničitev nedopustnega dogovora o obročnem plačilu z izvršiteljem z učinkom odloga izvršbe zunaj zakonskih možnosti, ali je bil dolžnik v zvezi z (delnim) odplačevanjem terjatve s plačili izvršitelju ustrezno opozorjen, da ni dolžan plačati izvršitelju in da lahko plača neposredno upniku, in seznanjen s stroški, ki ga bodo bremenili v primeru plačevanja izvršitelju, in ali dolžnik torej kljub navedenemu svojo obveznost izpolnjuje s plačili izvršitelju.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora dolžnica upniku v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti 43,04 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, od prvega dne po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo do plačila. V presežku je upnikov zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.

2. Zoper zavrnilni del citiranega sklepa je pravočasno pritožbo vložil upnik. Navedel je, da ne drži, da so stroški za prevzem gotovine nepotrebni. Izvršitelj A. A. je namreč vsak mesec izvajal različne aktivnosti v smeri, da bi se dolžnica držala dogovora o obročnem plačilu dolga, saj jo je večkrat opozoril na dolžnost plačila, kot jo tudi večkrat telefonsko kontaktiral, kadar je zamudila s plačilom kakšnega obroka. Dolžnica je namreč plačevala obroke zgolj zato, ker jo je na to ves čas opominjal izvršitelj. Nadalje je pojasnil, da bi se dolžnica izvršiteljevim stroškom lahko izognila tako, da bi svojo obveznost prostovoljno plačala upniku, vendar tega ni storila in je raje plačevala izvršitelju. O izvršiteljevih stroških je bila dolžnica seznanjena ob vsakem plačilu, kar je potrdila tudi s podpisom na vsaki pobotnici. Menil je, da so bili izvršiteljevi stroški za prevzem gotovine vsekakor potrebni in tudi povsem upravičeni, posledično pa je tudi upnik upravičen do povračila teh stroškov s strani dolžnice. Brez posredovanja izvršitelja namreč dolžnica prostovoljno svoje obveznosti ne bi izpolnila. Predlagal je, da se pritožbi ugodi in da se mu priznajo vsi stroški za prevzem gotovine s pripadajočim DDV-jem. Zahteval je tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Dolžnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 12. 2021 upniku na podlagi obračuna izvršitelja A. A. z dne 17. 11. 2021 priznalo stroške za prevzem gotovine dne 15. 7. 2021 v višini 50 točk, za obračun zakonskih zamudnih obresti v višini 50 točk, za obračun stroškov v višini 20 točk in 5 % materialnih stroškov (tretji odstavek 10. člena Pravilnika), kar skupaj ob upoštevanju vrednosti točke v višini 0,28 EUR in 22 % DDV znaša 43,04 EUR. Zavrnilo pa je stroške za prevzem plačil, ki jih je dolžnica opravila 27. 9. 2021, 26. 10. 2021 in 16. 11. 2021. V obrazložitvijo je navedlo, da je ravnanje izvršitelja, ki od vsakega nakazila, ki mu ga opravi dolžnica, obračuna stroške za svoje delo, vedoč, da bo ob naslednjem nakazilu stroške obračunal znova, dolžnici v škodo v smislu povečevanja za postopek nepotrebnih stroškov.

6. Upnik je upravičen do povrnitve tistih izvršilnih stroškov, ki so bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Če upnik zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali z delom izvršitelja, je treba v zvezi s tem v prvi vrsti oceniti potrebnost izvršilnih dejanj, to je, ali so izvršiteljeva dejanja pripomogla k realizaciji izvršbe, prav tako pa tudi, ali je bilo postopanje izvršitelja v skladu s predpisi in namenom izvršbe. Pri odmeri višine stroškov, nastalih v zvezi z dejanji izvršitelja, za katera sodišče ugotovi, da so bila potrebna za izvršbo, pa je nato treba upoštevati določbe Pravilnika.

7. V sodni praksi1 je že bilo zavzeto stališče, da obračunavanje plačila za redne mesečne prevzeme gotovine (po četrti alineji tar. št. 16 Pravilnika) ni dopustno, če gre za ravnanja, ki kažejo na uresničevanje dogovora med dolžnikom in izvršiteljem o obročnem plačilu, ki ima za posledico učinek, soroden odlogu izvršbe, čeprav pogoji za odlog izvršbe, določeni v 72. členu ZIZ (tj. predlog upnika in soglasje dolžnika), niso podani.2 Tako je problematično ravnanje izvršitelja, ki ne opravlja izvršilnih dejanj (rubeža in prodaje premičnin), ampak le redno prevzema plačila od dolžnika. Tudi kadar ne gre za uresničevanje takšnega nedopustnega dogovora pa so problematični primeri, ko dolžnik ni seznanjen z možnostjo plačila neposredno upniku in z dejstvom, da ga bodo v zvezi s plačilom izvršitelju bremenili še dodatni stroški.

8. Navedeno ne pomeni, da izvršitelj ne sme prevzeti delnih plačil, ki jih dolžnik opravi neposredno izvršitelju. Izvršitelj mora namreč prevzeti takšno plačilo (bodisi gotovinsko bodisi brezgotovinsko) in je za to opravilo v Pravilniku predvideno tudi plačilo nagrade v višini 50 točk (četrta alineja tar. št. 16 Pravilnika). Vendar pa je pravico izvršitelja do plačila nagrade za prejem takšnega plačila in pravico upnika, da od dolžnika zahteva povrnitev stroškov, ki s takim prevzemom gotovine nastanejo, treba presojati z vidika zahteve, da mora izvršitelj izvršilna dejanja opravljati na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže poplačilo upnika, pri čemer, med drugim, dolžniku ne sme povzročiti nepotrebnih stroškov (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Pri presoji, ali je stroške prevzema plačila mogoče šteti kot potrebne za izvršbo in jih naložiti v plačilo dolžniku (peti odstavek 38. člena ZIZ), je zato treba upoštevati okoliščine konkretnega primera, zlasti z vidika, ali gre (upoštevaje siceršnji potek izvršbe pri izvršitelju) pri takšnem delnem plačilu za uresničitev nedopustnega dogovora o obročnem plačilu z izvršiteljem z učinkom odloga izvršbe zunaj zakonskih možnosti, ali je bil dolžnik v zvezi z (delnim) odplačevanjem terjatve s plačili izvršitelju ustrezno opozorjen, da ni dolžan plačati izvršitelju in da lahko plača neposredno upniku, in seznanjen s stroški, ki ga bodo bremenili v primeru plačevanja izvršitelju, in ali dolžnik torej kljub navedenemu svojo obveznost izpolnjuje s plačili izvršitelju.

9. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi stroškov za prevzem prostovoljnih plačil, ki jih je dolžnica opravila 27. 9. 2021, 26. 10. 2021 in 16. 11. 2021, utemeljilo le na dejstvu, da tako ravnanje izvršitelja povzroča dolžnici škodo v smislu povečevanja stroškov. Pri tem pa ni opravilo celovite presoje okoliščin konkretne zadeve v zvezi s potekom predmetne izvršbe na premičnine, upoštevaje tudi, da je dolžnica že daljše obdobje pred obdobjem, na katero se nanašajo priglašeni stroški, svojo obveznost delno izpolnjevala s plačili izvršitelju (po podatkih spisa upnik stroškov v zvezi s temi prevzemi plačil doslej ni priglasil) in da je upnik 27. 9. 2021 pri izvršitelju podal predlog za odlog izvršbe za eno leto, h kateremu je predložil tudi soglasje dolžnice. Prav tako se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je bila dolžnica v postopku seznanjena s tem, da ji bodo s plačili izvršitelju nastali še dodatni stroški in ali je torej pristala na obročno plačevanje terjatve s plačili izvršitelju in s tem tudi na plačilo stroškov, povezanih s prevzemi plačil po izvršitelju.

10. Ker so v izpodbijanem sklepu zato izostali razlogi o odločilnih dejstvih, pritožbeno sodišče pa ugotovljenih pomanjkljivosti ne more samo odpraviti, saj bi prvič odločilo o vprašanjih, ki še niso bila predmet vsebinske presoje sodišča prve stopnje, s čimer bi bilo nedopustno poseženo v pravico strank do pritožbe, je pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep v zavrnilnem delu razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V tem bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj navedenega ponovno opraviti presojo utemeljenosti upnikove zahteve za povrnitev stroškov v zvezi s prevzemi plačil z dne 27. 9. 2021, 26. 10. 2021 in 16. 11. 2021, pri čemer bo moralo ustrezno upoštevati tako podatke spisa kot tudi navedbe, podane v pritožbenem postopku.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 VSM Sklep I Ip 872/2018 z dne 7. 2. 2019, VSM Sklep I Ip 388/2019 z dne 27. 6. 2019 in VSM Sklep I Ip 631/2020 z dne 11. 11. 2020. 2 Izvršitelj v izvršilnem postopku nastopa kot oseba, ki izvaja javno službo izvršitelja, katere delovno področje in pooblastila ureja ZIZ (prvi odstavek 280. člena ZIZ). V sklop pristojnosti izvršitelja v okviru izvršbe na premičnine skladno z določbami ZIZ ne spada tudi sklepanje dogovora o obročnem plačilu dolga. Tak dogovor je namreč dopusten le v razmerju med upnikom in dolžnikom. Izvršitelj pa v izvršilnem postopku ne more nastopati kot pooblaščenec upnika, v imenu in za račun katerega bi smel skleniti takšen dogovor.