Jedro

Odločanje o tem ali je premoženje prešlo iz družbene v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih poslov, predstavlja premoženjski spor in je zato revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo odločilo, da je toženec J.S. zavezanec za vrnitev parc. št. 1329 k.o..., toženca F.V. in J.V. pa sta zavezanca za vrnitev parc. št. 313 k.o..., na podlagi določb 89. člena Zakona o denacionalizaciji. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožencev in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Toženci so proti sodbi pritožbenega sodišča vložili revizijo zaradi razlogov "bistvene kršitve določb pravdnega postopka kakor tudi zmotne uporabe materialnega prava". Stališče revidentov je, da je tožnik zamudil prekluzivni rok za vložitev tožbe, ker je sprva vložil "ničnostno tožbo", tožbeni zahtevek v skladu s sklepom upravnega organa pa je oblikoval šele 30.4.1996. Revidenti so tudi prepričani, da niso sklenili fiktivnih ali pa špekulativnih pogodb.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Sodišče je v konkretnem primeru odločalo o tem, ali sta sporni nepremičnini prešli iz družbene v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih poslov, na podlagi določb 89. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92). Sodišče o tožbenih zahtevkih ni odločalo v denacionalizacijskem postopku (primerjaj določbe 56. člena ZDen) in je zato pri odločanju o dovoljenosti revizije potrebno upoštevati, da gre za premoženjski spor (tožbena zahtevka se nanašata na uveljavitev tožnikovih premoženjskih pravic na nepremičninah), v takšnem primeru pa je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000,00 SIT (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99-2/2004 - ZPP).

Tožnik je sprva, poleg revidentov tožil tudi Gozdno gospodarstvo C., proti tožencem pa je uveljavljal izključno tožbeni zahtevek zaradi ugotovitve ničnosti spornih pogodb. V tožbi je navedel vrednost spora 120.000,00 SIT, na ugovor Gozdnega gospodarstva C. pa je na začetku prvega naroka za glavno obravnavo ponovno ocenil vrednost spornega predmeta na 1,500.000,00 SIT. Tožnik je z vlogo dne 30.4.1996 vložil podrejena tožbena zahtevka na podlagi 89. člena ZDen, nato pa dne 25.8.1998 umaknil tožbo glede ničnosti pogodb. Tožeča stranka v tožbi ni ocenila vrednosti svojega nedenarnega tožbenega zahtevka (3. odstavek 44. člena ZPP), ki je posredno predmet revizijskega odločanja. Zato revizija ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče zavrglo na podlagi določb 377. člena ZPP.

Stroški odgovora na nedovoljeno revizijo niso bili potrebni (165. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).