Jedro

Z zapisom delovnih ur v pogodbi sta pravdni stranki izrecno dogovorili lastnost traktorja. Že po naravi stvari je tako nedopustno s pogodbeno klavzulo izključiti prodajalčevo odgovornost za pogodbeno dogovorjeno lastnost. Tožeča stranka ves čas predlaga izvedbo dokaza z zaslišanjem dr. C. C. kot priče. Glede na razliko v izvedeniškem mnenju izvedenca E. E. in dr. C. C., je treba dopustiti ta dokaz, saj gre za ugotavljanje bistvene lastnosti prodanega predmeta, kar je pravno odločilno dejstvo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je od tožene stranke zahtevala plačilo 17.500,00 EUR kot vračilo kupnine in 3.763,33 EUR kot plačilo odškodnine, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi in pravdne stroške.

2. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. Opozarja na napačno poimenovanje moža tožeče stranke, ki je A. in ne B. Tožeča stranka je očitala, da kupljeni traktor v trenutku nakupa ni imel 4848 delovnih ur, kot izhaja iz prodajne pogodbe in oglasa, da ni bil primeren za običajno rabo zaradi nedelujočega kardana in drugih napak in da ni bil tehnično brezhiben (neustrezna stekla, neveljavno prometno dovoljenje). Pred pravdo je angažirala enega izmed dveh izvedencev kmetijske mehanizacije dr. C. C., ki je v mnenju iz oktobra 2020 in po ogledu traktorja in delov ugotovil, da ima traktor od 12.000 do 15.000 delovnih ur, da je nevozen in neuporabljiv in da nima veljavnega prometnega dovoljenja. Enako je potrdil mehanik D. D. Sodišče je postavilo v postopku izvedenca avtomobilske stroke E. E. Njegovo mnenje je nestrokovno, nejasno. Nasprotuje mnenju dr. C. C. Tožeča stranka je podala pripombe in zahtevala drugega izvedenca, vsaj zaslišanje dr. C. C., soočenje, kar sodišče ni izvedlo. V dopolnitvi izvedeniškega mnenja izvedenec E. E. navaja, da se strinja z mnenjem dr. C. C. in da zato ni opravil ogleda traktorja, ker je ogled opravil že dr. C. C. Nato pa si mnenje nasprotuje, razlogi so v nasprotju in nejasni. V zvezi s tem tožeča stranka prilaga pripombe A. A. Izvedenec E. E. je zaključil, da je za nedelovanje traktorja kril jermen, ki naj bi se poškodoval po prevzemu traktorja in zato naj bi bil kriv A. A. Izvedenec trdil, da naj bi A. A. sam zamenjal jermen in da se traktorja ne splača gledati, saj je ogled tisto, kar tožeča stranka želi, da se vidi. Da bi bil jermen zamenjen in da bi ga zamenjal A. A., ni trdila nobena stranka v postopku. Sodišče trditve izvedenca ne preveri. Ti zaključki so izmišljeni in neizkazani. Pritožba vztraja, da sodišče zasliši dr. C. C. in postavi novega izvedenca. Obširno navaja, kako je izpovedoval izvedenec E. E., iz česar sklepa, da je bil užaljen in nestrokoven. Izvedenec je najprej trdil, da ni opravil ogleda traktorja zato, ker se je strinjal z mnenjem dr. C. C., na naroku 7. 4. 2023 pa trdi, da ogleda ne bo opravil zato, ker je tožeča stranka vplivala in posegala v traktor na način, ki bo zavedel izvedenca in sodišče. Tega ni tožena stranka navajala. Tožeča stranka je dala razstaviti traktor zato, da je lahko ugotovila napake. Nejasna so tudi navajanja o številu ur. Neprerekana je trditev, da je imel traktor 19. 3. 2019, ko je bil ogled, 4.800 ur. Nato je imel traktor v času, ko je bil pri tožeči stranki 4.848 ur. Tožena stranka je morala narediti vsaj 48 ur. Izvedenec pa trdi, da je A. A. traktor preobremenil, pregrel in ga s tem uničil. To naj bi storil v 16-tih delovnih urah, kar po mnenju dr. C. C. ni moglo biti. Izvedenec E. E. pa pri podajanju ustnega mnenja spremeni prvotno mnenje in trdi, da traktor ni bil preobremenjen, le pregret. Dr. C. C. pa je trdil, da tožeča stranka traktorja ni mogla preobremeniti v 16-tih delovnih urah. Izvedenec E. E. ugotovi, da je traktor star več kot 20 let in da so tiste ure, ki so na števcu realne. V mnenju dr. C. C. pa je ugotovitev, da je ur bistveno več kot 4.848 ur. Tožeča stranka meni, da bi izvedenec, ko pregleda traktor, lahko podal mnenje, koliko delovnih ur ima traktor. Ta podatek je bistven, kot se je traktor oglaševal za prodajo. Mehanik D. D. spreminja izjave glede razdrtja traktorja (najprej, da je po dveh dneh, ko je traktor bil pripeljan, nato ko je traktor popravljal). Sodišče verjame D. D. in ne dnevniku A. A., ki je vse skrbno zapisoval. Tožena stranka je kupila traktor za preprodajo in protipraven zaslužek. Kabina traktorja je morala ob registraciji imeti ustrezno dokumentacijo v delih in opremi, to je homologacija, drugače traktor ne bi bil registriran. Ne glede na to, da je prometno dovoljenje javna listina, velja domneva, ki jo je mogoče ovreči. To ni dokaz, da je bil traktor tehnično brezhiben. Steklo ni bilo varno in je v nasprotju z uredbo EU 1015/2008. O tem se je izvedenec E. E. ne izjavi. Ne drži, da se uredba nanaša le na nove traktorje, saj je bila zahteva po steklu že v pravilniku UN/ECE št. 43. Ker traktor ni bil tehnično brezhiben, nima lastnosti, ki so s pogodbo dogovorjene. Prilaga še pritožbo tožeče stranke, ki secira izpovedbe izvedenca, toženih strank, F. F., G. G. Prilaga tudi dopolnilno mnenje z dne 7. 6. 2023. 3. Na vročeno pritožbo je tožena stranka odgovorila in predlaga zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da tožeča stranka uveljavlja stvarne napake, zlasti da gre za napako iz 3. točke 459. člena OZ, ko stvar nima lastnosti in odlik, ki so izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane. Pravilno ugotovi, da je tožeča stranka po odkritju napak to notificirala toženi stranki in zahtevala odpravo napak. Nato tožena stranka napak ni odpravila in tožeča stranka je od pogodbe odstopila.

6. Sodišče tudi ugotovi in to je za pritožbo neprerekano, da je tožeča stranka zatrjevala: da je bil traktor oglaševan in v pogodbi zapisano, da ima 4.848 delovnih ur, pri mehaniku pa je bilo ugotovljeno, da je traktor izrabljen zaradi večjega števila opravljenih delovnih ur, to je 12.000 in 15.000. Dogovorjeno je bilo, da je traktor registriran, da ima veljavno prometno dovoljenje. Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovi, da je nedopustno s pogodbo izključiti odgovornost za dogovorjene lastnosti. Med pravdnima strankama je tudi nesporno, da sta sklenili kupoprodajno pogodbo (A2) z dne 16. 1. 2020. Do pogodbe je prišlo, ko se je tožeča stranka oglasila na podlagi oglasa tožene stranke, traktor je preizkušeno vozila nekaj časa. V pogodbi je zapisano, da je predmet pogodbe traktor, registrska številka KK - JL - 32, leto izdelave 1998, število prevoženih ur pa 4.848 in da je bil traktor prvič registriran 4.3. 1998 in nazadnje registriran 14. 1. 2020. 7. V postopku je sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali je tožeča stranka dokazala obstoj teh stvarnih napak. Pri tem so nastali v dokaznem postopku zlasti zapleti o tem, koliko delovnih ur je bilo opravljeno s spornim traktorjem. Tožeča stranka je pred pravdo angažirala izvedenca dr. C. C. in na podlagi tega mnenja trdila, da se je izkazalo, da je imel traktor opravljenih vsaj 12.000 do 15.000 delovnih ur. Izvedenec v pravdi, E. E. pa ugotovi, da je imel traktor do izročitve opravljenih 4.848 delovnih ur, da je izpolnjeval tehnične pogoje za delo na kmetiji in imel veljavno prometno dovoljenje.

8. Pritožba opozarja, da je dejansko stanje, zlasti glede obstoja opravljenih delovnih ur in s tem bistvene lastnosti predmeta, nepopolno ugotovljeno. Izvedenec v pravdi si vozila ni ogledal, ampak je navajal, da je opravil ogled že dr. C. C. pred pravdo in da se s tem mnenjem strinja. Pri tem ni jasno, zakaj ne verjame dr. C. C., da je ugotovil, da iz ogleda traktorja in sestavnih delov ugotavlja, da ima traktor od 12.000 do 15.000 delovnih ur, da je traktor nevozen in neuporabljiv za kmetijska ali gozdarska dela. Res se tožena stranka ni strinjala, da sodišče kot izvedeniško mnenje v pravdi uporabi izvedeniško mnenje prof. dr. C. C. pred pravdo. Vendar je sodišče dovolilo, da je izvedenec v pravdi preučil izvedeniško mnenje pred pravdo, se nanj skliceval in celo akceptiral ugotovitve in ni šel opraviti ogleda traktorja. Tako ima prav tožena stranka, ko opozarja, da je v tem izvedeniško mnenje nejasno. Izvedenec sicer pojasni, da meni, da je do izrabljenih zavor prišlo zaradi pregrevanja in dela s traktorjem po prevzemu traktorja. Enako je navajal glede poškodb na steklu kabine vrat traktorja. Sodišče sicer pravilno ugotavlja glede stekel, da bi gotovo tožeča stranka ob prevzemu traktorja opazila, če bi bila stekla na kabini poškodovana. Vendar izvedenec ne pojasni, kako ugotovi, da je bilo s traktorjem opravljenih 4.848 delovnih ur in ne tako, kot ugotavlja dr. C. C. med 12.000 in 15.000 delovnih ur. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za bistveno razliko med številom opravljenih delovnih ur v pogodbi. Z zapisom delovnih ur v pogodbi, sta pravdni stranki izrecno dogovorili lastnost traktorja. Že po naravi stvari je tako nedopustno s pogodbeno klavzulo izključiti prodajalčevo odgovornost za pogodbeno dogovorjeno lastnost1. Treba je pripomniti, da je dr. C. C. opravil ogled traktorjev in delov, izvedenec med pravdo pa se je le zanašal na ogled dr. C. C. Tožeča stranka ves čas predlaga izvedbo dokaza z zaslišanjem dr. C. C. kot priče. Glede na razliko v izvedeniškem mnenju izvedenca E. E. in dr. C. C., je treba dopustiti ta dokaz, saj gre za ugotavljanje bistvene lastnosti prodanega predmeta, kar je pravno odločilno dejstvo. Sodišče lahko dopusti ta dokaz tudi tako, da je izvedenec E. E. prisoten in lahko odgovori na navedbe priče, ki bo zaslišana. Nato pa naj sodišče oceni, glede na dopolnilno mnenje izvedenca E. E., ali je to dovolj za ponovno odločanje, ali mora postaviti novega izvedenca. Tožeča stranka namreč ves čas postopka vztraja pri tem dokazu. V primeru, da se bo izkazalo, da je imel traktor opravljenih veliko več delovnih ur kot je bilo dogovorjenih 4.848 ur, gre za tako napako, da dogovorjena lastnost traktorja ni izpolnjena. Če gre pa za malenkostno prekoračitev teh ur, pa ni mogoče trditi, da bi šlo za izrabljen traktor, ki ni bil uporaben za kmetijska ali gozdarska dela. Pri tem ni pomembno, ali je toženec priredil število ur ali kdo pred njim.

9. Treba pa je odgovoriti pritožbi, da je sodišče prve stopnje iz do sedaj opravljenega dokaznega postopka pravilno sklepalo, da je traktor imel opravljen tehnični pregled, saj je očitno imel prometno dovoljenje, ki ga je izdala registrska organizacija v okviru izvrševanja javnih pooblastil. Pravilno sklepa tudi izvedenec, da pri rabljenih vozilih včasih pride do sestavljanja določenih delov, kar je tudi bilo pri sestavi nadgradnje na kabini. Ostane pa neugotovljeno, kako sodišče prve stopnje sledi izvedencu, da je jermen na traktorju zamenjal tožničin mož in to samo zato, ker je strojni inženir. Ni pa mogoče mimo dejstva, da je tožničin mož ob prevzemu traktorja opravil poskusno vožnjo, da je tudi opravil vsaj 16 delovnih ur. Sodišče naj tudi ponovno oceni izpovedbo priče, (mehanika) o tem, kaj je bilo ugotovljeno, ko je A. A. pripeljal traktor in kaj je mehanik na to dejal. 10. Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je bilo treba sodbo razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (355. člen ZPP). Glede na to, da priča dr. C. C. še ni bila zaslišana in tudi zato ni bilo dano izvedencu, da se o tem izjavi, so ostala pravno odločilna dejstva neugotovljena. Možno je tudi, da bo sodišče prve stopnje moralo postaviti novega izvedenca, kar je odvisno od popravljenega dokaznega postopka oziroma zaslišanja. Tako gre za pomanjkljivosti v sodbi, ki jih sodišče druge stopnje ne more nadomestiti s tem, da bi samo opravilo glavno obravnavo in prvič izvajalo dokaze. S tem bi tudi lahko stranki, ki ne bi bila zadovoljna z odločitvijo, vzelo pravico do pritožbe.

11. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje dopolni dokazni postopek, po potrebi pa tudi odloči o tem, ali je treba postaviti novega izvedenca.

12. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.

1 primerjaj razloge sodbe VS RS II Ips 220/2000.