Jedro

Izjava o soglasju k umiku tožbe ne more biti pogojna, oziroma, če je pogojna, kakršna je v tem primeru bila, pomeni taka toženčeva izjava nestrinjanje z umikom tožbe, kar pomeni, da sodišče postopka ne more ustaviti. Tako kot ni mogoče preklicati izjave o umiku tožbe (kar bi bilo relevantno, če bi se z njo strinjala), tudi ni mogoče preklicati izjave o strinjanju oziroma nestrinjanju z umikom tožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo pravdni postopek in naložilo tožeči stranki, da mora povrniti toženi stranki nastale pravdne stroške.

Proti temu sklepu se tožeča stranka pritožuje in v pritožbi navaja, da uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v pritožbi sicer navaja, da uveljavlja vse tri pritožbene razlog iz 1. odstavka 338. člena ZPP, vendar dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v izpodbijanem sklepu, ne izpodbija. Tako pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne obrazloži. Trdi le, da je sodišče zmotno zaključilo, da je tožena stranka privolila v umik tožbe oziroma trdi, da s toženkino izjavo niso bili izpolnjeni pogoji oziroma predpostavke za ugotovitev veljavnosti take toženkine izjave. Ta trditev pa je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka pravilno zatrjuje, da tožena stranka z izjavo dano dne 25.11.2004 ni privolila v umik tožbe oziroma ni dala soglasja k umiku tožbe, ki ga je tožeča stranka podala z vlogo z dne 14.11.2004. Izjava o soglasju k umiku tožbe ne more biti pogojna, oziroma, če je pogojna, kakršna je v tem primeru bila, pomeni taka toženčeva izjava nestrinjanje z umikom tožbe, kar pomeni, da sodišče postopka ne more ustaviti. Tako kot ni mogoče preklicati izjave o umiku tožbe (kar bi bilo relevantno, če bi se z njo strinjala) tudi ni mogoče preklicati izjave o strinjanju oziroma nestrinjanju z umikom tožbe. Ravno to pa je storila tožena stranka na naroku dne 11.11.2005, ko je izjavila, da privoli v umik tožbe. S to izjavo je toženka preklicala svojo prejšnjo izjavo, dano dne 25.11.2004. Sodišče prve stopnje je tako nepravilno postopalo, ko je štelo, da tožena stranka lahko naknadno prekliče svoje nestrinjanje z umikom tožbe. Zato je nepravilno uporabilo določilo 188. člena ZPP, ko je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka.

Pritožba tožeče stranke s katero trdi, da ni bilo pogojev za ustavitev postopka, je zato utemeljena in ji je pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).