Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izkaže se torej, da tožena stranka svojih trditev o tem, da omenjenega obvestila ni nikoli prejela, ni uspela dokazati (oziroma da ji ni uspelo ustvariti niti dvoma o tem, da je obvestilo dne 19. 9. 2016 prejela). Posledično pa ji ni uspelo utemeljiti niti njenih končnih pritožbenih trditev o kršitvi pravil vročanja in (prav tako) zmotno ugotovljenem dejstvu, da ji je bila odločba z dne 6. 9. 2016 vročena oziroma se je štela za vročeno 4. 10. 2016. Sodišče prve stopnje bi namreč po mnenju pritožnice - glede na to, da obvestila iz tretjega odstavka 142. člena ZPP po njenih trditvah ni prejela - kot datum vročitve moralo upoštevati datum dejanskega prejema sodne pošiljke. Ker je upoštevaje podatke spisa oziroma v njem se nahajajoče obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi pritožbeno sodišče (enako kot prvostopenjsko sodišče) ugotovilo, da je bila vročitev opravljena pravilno, v skladu z določbami tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP (na podlagi fikcije) dne 4. 10. 2016 (saj pritožnici ni uspelo izkazati, da je podatek, ki izhaja iz javne listine, napačen), pravila iz šestega odstavka 139. člena ZPP o upoštevanju datuma dejanskega prejema pisanja, ni mogoče upoštevati. Enako zato tudi ni mogoče zaključiti, da je bila vročitev sodbe in sklepa z dne 6. 9. 2016 opravljena 5. 10. 2016.
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se pritožba tožene stranke z dne 20. 10. 2016 zoper sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 2099/2015 z dne 6. 9. 2016 zavrže. 2. Zoper citirani sklep je pravočasno vložila pritožbo iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava tožena stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožničin nosilni očitek sodišču prve stopnje je, da je zmotno ugotovilo, da je bilo toženi stranki dne 19. 9. 2016 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem lahko naslovnik pisanje prevzame. Tožena stranka namreč naj ne bi bila nikoli obveščena, da ji sodišče preko pošte poskuša vročiti sodno pisanje - obvestila o prispeli pošiljki v svojem hišnem predalčniku ni prejela niti 19. 9. 2016 (kot to ugotavlja sodišče prve stopnje) niti kasneje in tako pisanja tudi ni šla iskat na pošto.
5. Iz listinske dokumentacije v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje dne 16. 9. 2016 odredilo osebno vročanje neposredno toženi stranki, in sicer sodbe z dne 6. 9. 2016 na r. št. 17 ter fotokopije zapisnika z dne 6. 9. 2016 (tako na list. št. 68).
6. Tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo in nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZPP) in vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, se vročajo osebno stranki, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 141.a členom ZPP (prvi odstavek 142. člena ZPP). Če vročitev po 140. členu ZPP ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše (tretji odstavek 142. člena ZPP). Vročitev po tretjem odstavku 142. člena ZPP se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti (četrti odstavek 142. člena ZPP).
7. Iz podatkov v zadevnem spisu, na katere se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno oprlo (tudi) sodišče prve stopnje, oziroma iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (ki je pripeto k list. št. 70) je razvidno, da v tem primeru priporočenega pisma (ki je vsebovalo sodbo(2) z dne 6. 9. 2016 in fotokopijo zapisnika z dne 6. 9. 2016) toženi stranki ob poskusu vročitve ni bilo mogoče osebno izročiti in da je bilo zato dne 19. 9. 2016 v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Prav tako iz njega določno izhaja, da tožena stranka pisma v 15 dneh ni dvignila in da ji je bilo zato po poteku tega roka (tj. dne 5. 10. 2016) puščeno v hišnem predalčniku.
8. Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar pa le pritožbena navedba iz predmetnega gospodarskega spora, da „tožena stranka v svojem hišnem predalčniku niti 19. 9. 2016 niti kasneje ni prejela nobenega obvestila za prevzem sodne pošiljke“ (tj. obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP), za kaj takšnega ne zadošča. Zgolj z navedbami, da obvestila ni prejela, pritožnica ne more izpodbiti resničnosti dejstva, ki je (med drugim) razvidno iz obvestila sodišču, ki se nahaja v spisu obravnavane zadeve - tj. da ji je bilo obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP v hišnem predalčniku puščeno dne 19. 9. 2016. 9. Prav tako pritožnica resničnosti tega dejstva ne more izpodbiti s predložitvijo kopije prve strani odločbe z dne 6. 9. 2016, na kateri je (po navedbah pritožnice) zakonita zastopnica tožene stranke kot datum vročitve pisanja ročno zapisala 5. 10. 2016 (in ki - prav tako po navedbah same pritožnice - ustreza datumu, ko je poštar sporno sodno pošiljko pustil v njenem hišnem predalčniku). Za dokazovanje njenih trditev, da obvestila o prispeli pošiljki v svojem hišnem predalčniku ni prejela, ni primerna. Iz nje namreč ne izhaja, da vročevalec v njenem hišnem predalčniku ni pustil obvestila iz tretjega odstavka 142. člena ZPP.
10. Izkaže se torej, da tožena stranka svojih trditev o tem, da omenjenega obvestila ni nikoli prejela, ni uspela dokazati (oziroma da ji ni uspelo ustvariti niti dvoma o tem, da je obvestilo dne 19. 9. 2016 prejela). Posledično pa ji ni uspelo utemeljiti niti njenih končnih pritožbenih trditev o kršitvi pravil vročanja in (prav tako) zmotno ugotovljenem dejstvu, da ji je bila odločba z dne 6. 9. 2016 vročena oziroma se je štela za vročeno 4. 10. 2016. Sodišče prve stopnje bi namreč po mnenju pritožnice - glede na to, da obvestila iz tretjega odstavka 142. člena ZPP po njenih trditvah ni prejela - kot datum vročitve moralo upoštevati datum dejanskega prejema sodne pošiljke. Ker je upoštevaje podatke spisa oziroma v njem se nahajajoče obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi pritožbeno sodišče (enako kot prvostopenjsko sodišče) ugotovilo, da je bila vročitev opravljena pravilno, v skladu z določbami tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP (na podlagi fikcije), dne 4. 10. 2016 (saj pritožnici ni uspelo izkazati, da je podatek, ki izhaja iz javne listine, napačen(3)), pravila iz šestega odstavka 139. člena ZPP o upoštevanju datuma dejanskega prejema pisanja, ni mogoče upoštevati. Enako zato tudi ni mogoče zaključiti, da je bila vročitev sodbe in sklepa z dne 6. 9. 2016 opravljena 5. 10. 2016. 11. Doslej povedano pomeni, da je presoja prvostopenjskega sodišča o prepozno vloženi pritožbi pravilna. Ker je bilo obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP toženi stranki v hišnem predalčniku puščeno 19. 9. 2016, je petnajstdnevni rok za dvig pisanja oziroma za nastop fikcije vročitve potekel z iztekom 4. 10. 2016(4). Naslednji dan 5. 10. 2016 pa je v skladu z drugim odstavkom 111. člena ZPP začel teči petnajstdnevni pritožbeni rok in je iztekel 19. 10. 2016. Pritožba, priporočeno po pošti poslana 20. 10. 2016, je bila torej vložena en dan prepozno.
12. Pritožbeno sodišče je vsled opisanih razlogov pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo odločitev, kakršna izhaja iz izreka sklepa sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP) potem, ko je izpodbijani sklep uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14 in 48/15 - odl. US.
Op. št. (2): Pravilno: sodbo in sklep XI Pg 2099/2015 z dne 6. 9. 2016 (prim. list. št. 61).
Op. št. (3): Tožena stranka ni uspela dokazati, da ji 19. 9. 2016 v njenem hišnem predalčniku obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP ni bilo puščeno.
Op. št. (4): Pri čemer je potrebno poudariti, da vročitev oziroma njena fikcija (v primeru, ko naslovnik pisanja v petnajstdnevnem roku ne dvigne) nastopi že s samim potekom časa, medtem ko seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna. Fikcija je namreč ravno v tem, da se vročitev šteje za opravljeno (čeprav v resnici ni), če pisanje ni dvignjeno v roku, in pride v poštev tudi za pisanja, ki jih je treba vročiti osebno (prim. VSL sodba I Cpg 413/2013).