Jedro

Ena od zahtev formalno popolnega predloga za dopustitev revizije je, da predlagatelj pri oblikovanju spornega pravnega vprašanja izhaja iz stališč izpodbijane sodbe o tem vprašanju, s čimer je povezana zahteva po kratki utemeljitvi, zakaj so ta stališča napačna.Če namreč sodišče določenega pravnega vprašanja v sodbi ni obravnavalo, ga ni moglo rešiti ne zakonito ne nezakonito in ni prekršilo nobenega pravnega pravila.

Izrek

Predlog se glede prvega vprašanja zavrže, glede drugega pa zavrne.

Obrazložitev

1.Upravna enota Izola je z odločbo, št. 351-48/2018/19 z dne 7. 6. 2021, zavrnila zahtevek tožnikov za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo nadzidave in rekonstrukcijo enostanovanjske stavbe na naslovu ..., na parc. št. 40, k. o. ... Ministrstvo za okolje in prostor (sedaj Ministrstvo za naravne vire in prostor) je z odločbo, št. 35108-163/2018-2550-24 z dne 7. 1. 2022, pritožbo tožnikov zoper navedeno odločbo zavrnilo.

2.Upravno sodišče je tožbo zoper navedeno prvostopenjsko odločbo zavrnilo. Iz obrazložitve sodbe med drugim izhaja, da sta tožnika, s tem ko sta spremenila višinski gabarit stavbe, spremenila lokacijski pogoj v primerjavi z gradnjo, ki je bila dovoljena z gradbenim dovoljenjem iz leta 2011. Zato jima upoštevaje drugi odstavek 73. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) ni mogoče izdati spremenjenega gradbenega dovoljenja, saj po navedeni določbi takšnih sprememb ni možno obravnavati z delno spremembo osnovnega gradbenega dovoljenja iz leta 2011, ampak je treba izdati novo gradbeno dovoljenje za stavbo kot celoto. Ker se je zaradi zvišanja stavbe bistveno spremenil tudi njen zunanji izgled in gre torej za nadzidavo, ki jo je treba obravnavati kot novogradnjo, pa bi morala zanjo tožnika predložiti tudi soglasje sosedov za odmik od meje, manjši od 4 metrov, kot to za novogradnje predpisuje Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih "Ob mestnem stadionu" (v nadaljevanju PUP) v šestem odstavku 10. člena. S tem v zvezi je zavrnilo sklicevanje tožnikov, da za gradbeno dovoljenje iz leta 2011 soglasje ni bilo zahtevano, saj gre sedaj za nov postopek. Pojasnilo je tudi, da v obravnavani zadevi ne gre za rekonstrukcijo, ampak za nadzidavo. Ker PUP tega pojma ne definira, je treba uporabiti ZGO-1. Ta pa v 7.1. točki drugega odstavka 2. člena nadzidavo, s katero se se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, opredeljuje kot novogradnjo. Upravno sodišče je izrazilo še stališče, da za nastala odstopanja ni mogoče izdati samostojnega gradbenega dovoljenja niti na podlagi prvega odstavka 67. člena ZGO-1, saj ne pomenijo tehnične, tehnološke ali funkcionalne celote in jih ni mogoče samostojno uporabljati.

3.Tožeča stranka je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije z dvema vprašanjema:

-- Ali je pravilno stališče upravnega sodišča, da glede na to, ker celotna stavba (vključno z deli, ki so predmet legalizacije) nikoli ni pridobila uporabnega dovoljenja, predmeta zahteve za legalizacijo ni mogoče obravnavati, saj bi po mnenju sodišča celoten objekt bil nelegalen oziroma neskladen ter v celoti predstavlja ne-legalizirano novogradnjo?

-- Ali je pravilna razlaga materialnega prava s strani Upravnega sodišča RS, da neskladna nadzidava (neskladen dvig kolenčnega zidu za 60 cm glede na gradbeno dovoljenje za nadzidavo) potrebuje soglasje sosedov po pravilih PUP?

4.Predlog glede prvega vprašanja ni popoln, glede drugega vprašanja pa ni utemeljen.

5.V skladu s četrtim odstavkom 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se v predlogu sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, mora v skladu s petim odstavkom 367. b ZPP navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če stranka ne ravna po četrtem odstavku ali v skladu s petim odstavkom ne navede opravilnih številk zadev sodb, na katere se sklicuje, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

6.Ena od zahtev formalno popolnega predloga torej je, da predlagatelj pri oblikovanju spornega pravnega vprašanja izhaja iz stališč izpodbijane sodbe o tem vprašanju, s čimer je povezana zahteva po kratki utemeljitvi, zakaj so ta stališča napačna.

7.Obravnavani predlog glede prvega vprašanja temu ne zadosti, saj se nanaša na stališče, ki ga v izpodbijani sodbi ni. Zavrnitev tožbe namreč ne temelji na okoliščini (ne)izdanega uporabnega dovoljenja za stavbo tožnikov (ta okoliščina se sploh ni ugotavljala) in na s tem povezano možnostjo legalizacije oziroma izdaje gradbenega dovoljenja za izvedeno nadzidavo, ki ni imela podlage v gradbenem dovoljenju iz leta 2011. Sodišče v 34. točki obrazložitve sodbe, ki jo izpostavljata predlagatelja, navaja le gradnjo objekta (njegovega dela) v nasprotju z "upravnim dovoljenjem", kar pa je lahko le dovoljenje za gradnjo (torej gradbeno dovoljenje) in ne uporabno dovoljenje, s katerim se dovoljuje začete uporabe zgrajenega objekta (5. člen ZGO-1).

8.Navedeno pomeni, da postavljeno vprašanje v zvezi z uporabnim dovoljenjem nima vsebinske povezave s pravnimi stališči v sodbi in torej ne izpolnjuje nujne lastnosti zveznosti z izpodbijano sodbo (iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP). Če namreč sodišče določenega pravnega vprašanja v sodbi ni obravnavalo, ga ni moglo rešiti ne zakonito ne nezakonito in ni prekršilo nobenega pravnega pravila. Predlog tako v tem delu tudi nima (in ne more imeti) kratke obrazložitve, zakaj je sodišče vprašanje rešilo nezakonito, in je torej nepopoln. Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da je bistvo navedb predlagateljev v prvem delu predloga sicer usmerjeno zoper razlago Upravnega sodišča, ki jo razumeta, kot da je nelegalna celotna njuna stavba (torej tudi tisti deli, ki imajo podlago v izdanih gradbenih dovoljenjih iz leta 1984 in 2011) in da morata zanjo v celoti pridobiti gradbeno dovoljenje. Vendar s tem v zvezi vprašanja ne postavita.

9.Po obrazloženem je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 predlog glede prvega vprašanja zavrglo.

10.Glede drugega vprašanja je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog v tem delu zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

11.Vrhovno sodišče je odločilo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

Op. št. (1)Predmet legalizacije so bila odstopanja, do katerih je prišlo glede na pravnomočno gradbeno dovoljenje iz leta 2011, in sicer zaradi spremembe višinskih gabaritov stavbe, spremembe oblike in konstrukcije strehe, izvedbe ugreznjene terase in spremembe notranje razporeditve prostorov.