Jedro

Samo na podlagi dejstva, da je določena oseba zaposlena v tujini, še ni mogoče povsem zanesljivo sklepati, da ta oseba dejansko ne živi v Republiki Sloveniji.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 10.9.1992.

Obrazložitev

Tožena stranka z izpodbijano odločbo ni ugodila prošnji tožnikov za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi določbe 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92). V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da tožniki dejansko ne živijo v Republiki Sloveniji in torej ni izpolnjen eden od temeljnih pogojev za pridobitev državljanstva.

Zoper to odločbo je tožeča stranka sprožila upravni spor. V tožbi navaja, da tožena stranka ni pravilno ugotovila dejanskega stanja, saj ni pribavila vseh potrebnih dokazov in tudi ni zaslišala tožeče stranke. Samo z zaslišanjem tožeče stranke bi tožena stranka lahko ugotovila dejstvo, ali tožniki živijo v Sloveniji ali v tujini. Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Sodišče je to tožbo dne 24.11.1992 poslalo toženi stranki zaradi odgovora na tožbo ter z zahtevo, da naj v roku 20 dni pošlje sodišču vse spise, ki se nanašajo na to zadevo. Ker tožena stranka tudi na novo zahtevo sodišča, ki jo je prejela dne 2.8.1993, ni poslala upravnih spisov oziroma sporočila morebitnih zadržkov, je sodišče na podlagi 3. odstavka 33. člena zakona o upravnih sporih odločilo v tej zadevi brez spisov.

Tožba je utemeljena.

Pojem dejanskega življenja v Republiki Sloveniji v zakonu o državljanstvu Republike Slovenije ni opredeljen. Ker gre za nedoločen pravni pojem, mora vsebino tega pojma določiti organ, ki ta predpis uporablja, upoštevajoč vse konkretne okoliščine posameznega primera. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, ali je tožena stranka izvajala kakšne dokaze in na podlagi česa je ugotovila, da tožniki dejansko ne živijo v Sloveniji. Samo na podlagi okoliščine, da je določena oseba na začasnem delu v tujini, po mnenju sodišča še ni mogoče v vsakem primeru zanesljivo sklepati, da ta oseba dejansko živi v tujini. Pravilen zaključek o tem, ali ta oseba živi v tujini ali v Sloveniji, je odvisen od tega, kako pogosto prihaja iz tujine in predvsem kje oziroma na katerem območju opravlja pretežen del svojih bistvenih življenjskih aktivnosti. Tožena stranka naj zato v novem postopku na podlagi zaslišanja tožeče stranke ter z izvedbo ev. drugih dokazov zanesljivo ugotovi, ali tožnik dejansko živi v Sloveniji ali v tujini ter ugotovljeno dejansko stanje tudi ustrezno obrazloži. Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena v zvezi z 2. odstavkom 39. člena zakona o upravnih sporih tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I).