Jedro

Stečajni postopek vpliva le na tiste terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase, to pa so le tiste terjatve, ki jih je z začetkom stečajnega postopka mogoče pretvoriti v denarne terjatve. Terjatev na izpraznitev in izročitev nepremičnine ni takšna terjatev.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

2. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: v 1. točki izreka: zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, v 2. točki izreka: sklenilo, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor.

Zoper ta sklep je dolžnik vložil pravočasno pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče ocenilo, da je ugovor neutemeljen, dokazov pa ni izvedlo. Sodišče je preozko tolmačilo razloge, ki preprečujejo izvršbo v skladu s prvim odstavkom 55. člena ZIZ, saj bi moralo vsaj preveriti utemeljenost dolžnikovih navedb in dolžnika zaslišati, da ne bi zaradi izvršbe prišlo do neodpravljive škode, ki bi zaradi še odprtih zadev lahko nastala dolžniku. Pri tem bi sodišče moralo upoštevati tudi dejstvo, da gre v tem postopku za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ter upoštevati vsa načela izvršilnega postopka, vključno z načelom sorazmernosti, saj primeri razlogov, ki preprečujejo izvršbo, niso taksativno našteti in omejeni na primere, ki so citirani v 55. členu ZIZ. Prav s to določbo ZIZ sodišču daje možnost, da preveri, ali so ugovorni razlogi, ki naj bi preprečili izvršbo, utemeljeni ali ne, in ali morebiti obstajajo še kakšni drugi utemeljeni razlogi, seveda skladno z določbami ZIZ, ki preprečujejo izvršbo po splošnih načelih obligacijskega in izvršilnega prava (načelo obojestranskega zaslišanja, načelo varstva dolžnika). Ker pa sodišče dolžniku ni dalo niti možnosti, da se o tem izjasni, je napačno uporabilo tako 55. člen ZIZ, kot tudi povzročilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke 339. člena ZPP. V prošnji za oprostitev plačila sodnih taks dolžnik še omenja, da je bil po vložitvi ugovora nad njim začet postopek osebnega stečaja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, upniku pa naloži povračilo dolžnikovih stroškov tega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno opozorilo, da je dolžnik v ugovoru navedel neke dokaze, vendar v tej zvezi ni podal trditvene podlage. Sodišče prve stopnje zato pravilno zaključuje, da predlagani dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Dokazi, ki jih je navedel dolžnik v ugovoru (zaslišanje strank), niso substancirani v smislu zakonsko določenih ugovornih razlogov oz. so pavšalni, enako velja tudi za dokaz s poizvedbami pri notarju. Dolžnik bi v smislu predlaganega dokaza lahko predložil izjavo notarja ali pa predlagal njegovo zaslišanje. Sodišče dokazov ne more izvajati po uradni dolžnosti (razen v primeru zakonsko določenih izjem) in tudi ni dolžno pridobivati dokazov, ki jih lahko stranke pridobijo same. Pritožbeni očitek, da sodišče dolžniku ni dalo možnosti, "da se izjasni", pa predstavlja popolno nerazumevanje pomena trditvene podlage. Če se dolžnik v okviru ugovornih navedb ni zadosti izjasnil, ne more svojih opustitev prevaliti na sodišče v smislu očitkov o procesnih kršitvah. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in glede razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, prav tako njegova obrazložitev.

Dolžnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita zmotno uporabo materialnega prava in zagrešitev absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je dolžniku pravilno pojasnilo, da v ugovoru ni navedel takih dejstev, ki bi preprečevala izvršbo, zato ni izvedlo predlaganih dokazov. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik s svojimi ugovornimi navedbami nasprotoval le pravilnosti in zakonitosti konkretnega izvršilnega naslova, katerega pa izvršilno sodišče, upoštevajoč načelo stroge formalne legalitete, ni pristojno presojati. Ker dolžnikove ugovorne trditve niso pravno pomembne, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvesti predlaganih dokazov za ugotovitev njihove resničnosti.

Glede omembe dejstva, da se je zoper dolžnika po vložitvi ugovora začel postopek osebnega stečaja, pa pritožbeno sodišče dodaja, da stečajni postopek vpliva le na tiste terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase, to pa so le tiste terjatve, ki jih je z začetkom stečajnega postopka mogoče pretvoriti v denarne terjatve (po 253. členu ZFPPIPP). V konkretnem primeru je dolžnik po izvršilnem naslovu dolžan izprazniti upnikovo stanovanje in garažo ter oboje izročiti v posest upniku, izpraznjeno oseb in stvari. Gre za nedenarno terjatev (terjatev na izpraznitev in izročitev nepremičnine, katere lastnik je upnik), ki je ni mogoče izraziti v denarnem znesku (1) in ki posledično nima vpliva na poplačilo terjatev drugih dolžnikovih upnikov iz stečajne mase. Glede na to, da se postopek osebnega stečaja vodi z namenom, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), v konkretnem primeru pa upnik nima interesa, da bi se poplačal iz dolžnikovega premoženja, temveč da bi dolžnik izpolnil svojo nedenarno obveznost, izterjava omenjene nedenarne terjatve na poplačilo ostalih dolžnikovih upnikov nima nobenega vpliva (prim. tudi 46. člen ZFPPIPP). Posledično tudi začet postopek osebnega stečaja nima vpliva na postopek izterjave omenjene nedenarne terjatve.

Ker zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dolžnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo.

Glede na to, da je odgovor na pritožbo le fakultativna procesna vloga, ki v konkretnem primeru ni posebej pripomogla k odločitvi o pritožbi, je dolžan upnik sam kriti svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ti stroški niso bili potrebni za izvršbo (prvi odstavek 165. člena in 155. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter peti odstavek 38. člena ZIZ).

(1) Podobno kot ni mogoče v denarju izraziti npr. upnikovega zahtevka na opustitev motilnih ravnanj, zahtevka za vrnitev upnika (kot delavca) na delo ali zahtevka za omogočanje stikov z otrokom.