Jedro

Na podlagi tega člena (200 ZZK-1) je zemljiškoknjižna referentka izdala sklep, s katerim je popravila vpis v zemljiški knjigi tako, da imata na 1/6 parc. št. 279/18 lastninsko pravico B. in S. Š.. Tako ne drži pritožbeni očitek, da ZZK-1 ne omogoča poprave pomotnega vpisa po uradni dolžnosti. V zvezi s pritožbenim očitkom, da niti zemljiškoknjižna referentka niti zemljiškoknjižna sodnica v obrazložitvi svojih sklepov nista navedli te pravne podlage, pa pritožbeno sodišče poudarja, da takšna opustitev ne pomeni bistvene kršitve zemljiškoknjižnega postopka ter tako ne more vplivati na pravilnost ali zakonitost izpodbijanega sklepa. Ker je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev na pravilno zakonsko podlago, čeprav implicitno, in ker je obrazložitev izpodbijanega sklepa pravilna in izčrpna, se ni mogoče strinjati, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo pravne varnosti ter načelo zaupanja v zemljiško knjigo.

Sodišče na podlagi 125. čl. ZZK-1 odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo. Prvostopenjsko sodišče tako ni moglo po uradni dolžnosti opraviti vpisa lastninske pravice na parc. št. 279/18. Prav tako tega ni moglo storiti v postopku, začetemu po uradni dolžnosti zaradi pomotnega vpisa, a fortiori pa to velja za pritožbeno sodišče. Odločanje o lastninski pravici na omenjeni parceli in posledično o dovolitvi vpisa le-te v zemljiško knjigo v tem postopku pa presega zakonsko določene meje odločanja o zahtevku oziroma odločanja o zakonitosti in pravilnosti sklepa o popravi pomotnega vpisa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi poprave vpisa.

Obrazložitev

(1) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor udeleženke zemljiškoknjižnega postopka M. k. Z., d. d., in ugovor udeleženke K. V. in sklenilo, da izpodbijani sklep zemljiškoknjižne referentke ostane v veljavi.

(2) Proti sklepu se prek pooblaščenca pravočasno pritožuje udeleženka K. V. zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da se v zemljiški knjigi vzpostavi stanje, kakršno je bilo na dan 10. 7. 2007, ko je bila K. V. vknjižena kot lastnica tudi do 18/360 parc. št. 279/18, sadovnjaka v izmeri 286 m2, vpisanega v vložku št. 2016 k. o. T. p.. V pritožbi navaja, da Zakon o zemljiški knjigi ne omogoča zemljiškoknjižnim referentom, da po uradni dolžnosti brišejo že vknjiženo lastninsko pravico in vzpostavljajo poljubna lastninska upravičenja. Tako zemljiškoknjižna referentka v prvotnem sklepu, kot zemljiškoknjižna sodnica pri reševanju ugovora proti sklepu, nista navedli pravne podlage, na katero sta oprli odločitev, da se po uradni dolžnosti popravi vpis v zemljiški knjigi. Takšno ravnanje pomeni poseg v načelo pravne varnosti in načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Pritožba navaja še, da je nezakonito stanje, da so po uradni dolžnosti vzpostavljena lastninska razmerja na funkcionalnem zemljišču drugačna, kot na stanovanjski stavbi.

(3) Na pritožbo je odgovorila udeleženka M. k. Z., d. d., v katerem v celoti nasprotuje pritožbenim navedbam ter predlaga naslovnemu sodišču, da pritožbo v celoti zavrne. Obenem vztraja pri navedbah, podanih v ugovoru zoper sklep sodišča Dn. št. .../2007 z dne 24. 8. 2008, ter predlaga, da pritožbeno sodišče preveri pravilnost vknjižbe na 1/6 nepremičnine parc. št. 279/18, vložek 2016 k. o. T. p., v korist B. in S. Š., ter ugotovi, da ta vpis ni skladen z v odgovoru navedeno dokumentacijo ter veljavnimi predpisi, ter v skladu s 3. odstavkom 3. člena ZLNDL-A po uradni dolžnosti na predmetnem deležu nepremičnine vknjiži lastninsko pravico v korist M. k. Z., d. d..

(4) Pritožba ni utemeljena.

(5) Pritožbeno sodišče je preverilo utemeljenost pritožbenih očitkov ter ugotovilo, da ti niso utemeljeni. Opravilo je tudi uradni preizkus izpodbijane odločbe po 1. in 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami, od tu ZPP) in ugotovilo, da je tudi v tem okviru izpodbijani sklep pravilen in zakonit. (6) 1. odstavek 200. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003; v nadaljevanju ZZK-1) določa, da če je pri vpisu v zemljiško knjigo prišlo do pomote tako, da se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti začne postopek popravljanja pomotnega vpisa in pri pomotnem vpisu to zaznamuje. Na podlagi tega člena je zemljiškoknjižna referentka izdala sklep, s katerim je popravila vpis v zemljiški knjigi tako, da imata na 1/6 parc. št. 279/18 lastninsko pravico B. in S. Š. Tako ne drži pritožbeni očitek, da ZZK-1 ne omogoča poprave pomotnega vpisa po uradni dolžnosti. V zvezi s pritožbenim očitkom, da niti zemljiškoknjižna referentka niti zemljiškoknjižna sodnica v obrazložitvi svojih sklepov nista navedli te pravne podlage, pa pritožbeno sodišče poudarja, da takšna opustitev ne pomeni bistvene kršitve zemljiškoknjižnega postopka ter tako ne more vplivati na pravilnost ali zakonitost izpodbijanega sklepa. Ker je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev na pravilno zakonsko podlago, čeprav implicitno, in ker je obrazložitev izpodbijanega sklepa pravilna in izčrpna, se ni mogoče strinjati, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo pravne varnosti ter načelo zaupanja v zemljiško knjigo.

(7) Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko je na podlagi 148. čl. ZZK-1, ki med pogoji za dovolitev vpisa določa tudi, da mora utemeljenost zahtevka za vpis izhajati iz listine, na podlagi katere se vpis zahteva, štelo, da iz priložene listine zemljiškoknjižnemu predlogu M. k. Z., d. d., ne izhaja utemeljenost vpisa lastninske pravice na parc. št. 279/18 bodisi za M. k. bodisi za K. V. M. k. Z., d. d. ni nikoli predlagala vpisa v korist K. V. pri parc. št. 279/18, ta pravica pa ne izhaja niti iz predložene prodajne pogodbe. V slednji je kot predmet prodaje naveden le del stanovanjske hiše, stoječe na parc. št. 436, po prenumeraciji parc. št. 279/54, parc. št. 279/18 pa ni omenjena. Četudi bi parc. št. 279/18 dejansko bila neločljivo povezana s parc. št. 279/54, bi to dejstvo moralo biti navedeno v pogodbi in tudi predlagano za vpis v zemljiško knjigo. Sodišče namreč na podlagi 125. čl. ZZK-1 odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo. Prvostopenjsko sodišče tako ni moglo po uradni dolžnosti opraviti vpisa lastninske pravice na parc. št. 279/18. Prav tako tega ni moglo storiti v postopku, začetemu po uradni dolžnosti zaradi pomotnega vpisa, a fortiori pa to velja za pritožbeno sodišče. S slednjim je odgovorjeno tudi predlogu iz odgovora na pritožbo. Za vpis lastninske pravice na parc. št. 279/18, k. o. T. p., bosta udeleženca lahko vložila nov predlog za vpis lastninske pravice, slednjemu pa bo ugodeno le, če bosta v predlogu to zahtevala in utemeljenost takšnega vpisa izkazala s predloženimi listinami. Odločanje o lastninski pravici na omenjeni parceli in posledično o dovolitvi vpisa le-te v zemljiško knjigo v tem postopku pa presega zakonsko določene meje odločanja o zahtevku oziroma odločanja o zakonitosti in pravilnosti sklepa o popravi pomotnega vpisa.

(8) Ker je pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/07 - UPB3; ZPP v povezavi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/86 in nasl.; ZNP v povezavi z 2. odst. 120. čl. ZZK-1), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi poprave vpisa lastninske pravice za parcelo 279/18, vložek št. 2016, k. o. T. p. (2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1).