Jedro

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). N avedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku, da se ugotovi, da izvršba, dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru In 102/2009 z dne 12. 03. 2012, ki ga je predlagal upnik – toženec, zoper dolžnika P. B. zaradi izterjave 10.231,06 EUR, s prodajo nepremičnine z ID znakom 660-12/3-0 k.o. ..., ni dopustna do solastniškega deleža 2/5, ki pripada tožnici, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo ter odločilo še o stroških postopka. Ugotovilo je, da sta dolžnik in tožnica v času trajanja zakonske zveze vlagala skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR) v nepremičnino, ki je predstavljala posebno premoženje dolžnika. Glede na ugotovljen obseg obnovitvenih del in dograditev je zaključilo, da so bila vlaganja v stanovanjski objekt na predmetni nepremičnini tolikšna, da je nastala nova stvar, zato navedena nepremičnina spada v skupno premoženje. Dejstvo, da je bilo zemljišče s pripadajočim stanovanjskim objektom posebno premoženje dolžnika (prvi odstavek 51. člena ZZZDR), pa je ustrezno upoštevalo pri določitvi deležev zakoncev na skupnem premoženju tako, da gre dolžniku na podlagi ugotovitve, da predstavlja posebno premoženje 20 % vrednosti celotne obnovljene nepremičnine, solastniški delež do 1/5. Ker sta zakonca prispevala k skupnemu premoženju v enakem razmerju, pa je njun delež na preostalih 4/5 enak, zato vsakemu pripada do 2/5. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. V celoti je sledilo razlogom sodišča prve stopnje, glede pritožbenih izvajanj pa je tožencu še pojasnilo, da njegov očitek o preuranjenosti tožbe, ker naj napotitveni sklep izvršilnega sodišča na pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe še ne bi bil pravnomočen, ni utemeljen, ker sploh ni trdil, da je kdo vložil pritožbo zoper ta sklep, toženec pa nedopustnosti izvršbe še vedno nasprotuje. Sodišče prve stopnje je ugotavljalo dejstva in odločalo na podlagi zadostnih trditev in dokaznih predlogov, o katerih se je imel toženec vso moč izjaviti. Očitek toženca, da se ni mogel izjasniti glede vseh obnovitvenih del, ker ta v tožbeni podlagi niso bila specificirana, je neutemeljen že zato, ker ni trdil, da so mu bila le-ta prej znana, oziroma je sam povedal, da se o njim ne more izreči. Neutemeljene so navedbe o nepotrebnosti obnovitvenih del, saj tudi, če bi to držalo, sta zakonca odstranjeno nadomestila z novim, zato to sedaj spada v njuno skupno premoženje.

Toženec vlaga predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: (1) ali je pravnomočnost sklepa o napotitvi na pravdo iz tretjega odstavka 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju procesni predpogoj za vodenje take pravde; (2) ali lahko trditveno podlago pravdne stranke nadomesti sodni spis kot celota, katerega vpogled predlaga ta stranka oziroma listina, na katero se sklicuje, ne da bi določno pojasnila, kateri del te listine se šteje za njeno trditveno podlago; (3) kako se upošteva vrednost posebnega nepremičnega premoženja, v katerega zakonca skupno vlagata v tolikšni meri, da se šteje, da je nastalo skupno premoženje.

Navaja, da sodne prakse Vrhovnega sodišča glede prvega vprašanja še ni, glede ostalih dveh pa je izpodbijana sodba v nasprotju z njo.

Nižjima sodiščema očita, da se nista izrekli o njegovem ugovoru, da sklep izvršilnega sodišča o napotitvi na pravdo ob vložitvi tožbe še ni bil pravnomočen. Nadalje navaja, da sodna praksa izjemoma dopušča, da lahko vsebina listin, katerih vpogled predlaga stranka z namenom dokazovanja svojih trditev, šteje kot del njene trditvene podlage. To velja le v primeru, če stranka vseh pravnorelevantnih trditev ne more navesti, vendar mora še vedno določno povedati, za kateri dokaz gre oziroma kateri del predložene listine (sodba VS RS II Ips 163/2012). Ker tožnica tega ni navedla, mnenja cenilke G. z dne 2. 10. 2012 ni mogoče šteti kot del njene trditvene podlage. Nazadnje meni, da bi moralo sodišče pri ugotavljanju solastniškega deleža dolžnika na račun njegovega posebnega premoženja ugotoviti, koliko se je vrednost nepremičnine kot posebnega premoženja povečala zaradi vložka skupnega premoženja vanjo (sodba in sklep VS RS II Ips 846/2008) oziroma kolikšen delež vrednosti celotne obnovljene nepremičnine predstavlja posebno premoženje, pri čemer bi pri ugotavljanju vrednosti slednjega moralo upoštevati vrednost nepremičnine kot celote pred vlaganji, vključno z vsemi na njej stoječimi zgradbami.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).