Up-548/04 - 11

12. 7. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. ter B. in C. A. iz Ž. Ž. na seji senata dne 5. julija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. ter B. in C. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 971/2003 z dne 10. 6. 2004 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnikov in potrdilo sodbo Upravnega sodišča z obrazložitvijo, da je bila zahteva za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše zavrnjena, ker pritožniki nimajo potrebnih soglasij prizadetih sosedov mejašev, ki bi jih po določbah prostorskega izvedbenega akta morali imeti za gradnjo, ki ima odmike, manjše od predpisanih.

2.Pritožniki so vložili laično ustavno pritožbo zoper navedeno odločitev Vrhovnega sodišča. V njej izčrpno pojasnjujejo svojo življenjsko stisko, v kateri so se znašli, ker nimajo dovoljenja za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše, saj so njen del porušili. Navajajo, da so leta 2000 z mejašinjo podpisali vzajemno soglasje za gradnje, ki ga je ta za svojo gradnjo izkoristila, vendar jim sedaj pri njihovi gradnji postavlja nove nesprejemljive pogoje. Prvotno naj bi sicer želeli izvesti nadzidavo in rekonstrukcijo hiše in so za ta dela že pridobili gradbeno dovoljenje. Obstoječo dokumentacijo za nadzidavo in rekonstrukcijo tega objekta naj bi zato le dopolnili. To naj bi pomenilo, da ni treba vložiti nove vloge za izdajo dovoljenja za nadomestno gradnjo, temveč je treba le dopolniti vloženo vlogo za nadzidavo in rekonstrukcijo objekta. Pritožniki zato očitajo, da je nerazumno stališče Vrhovnega sodišča, da je mejašinja dala svoje pogojno soglasje v drugem postopku in za drug objekt. Drugega objekta naj ne bi gradili, saj bodo obnovili spodnje zidove iste hiše in porušili le slabe. Novi postopek naj bi jim povzročal le dodatne stroške in zavlačeval pridobitev dovoljenja za nadomestno gradnjo. Pri tem naj mejašinji, ki sta italijanski državljanki, ne bi niti podpisali izjav o nestrinjanju z njihovo gradnjo, zato sta izjavi o tem nični. Pritožniki očitajo, da sodba Vrhovnega sodišča navedenega ne upošteva, zato je nezakonita.

B.

3.Iz navedb pritožnikov izhaja, da zmotno razumejo pomen ustavne pritožbe. Ustavno sodišče v postopku ustavne pritožbe ne more urejati pravnega položaja pritožnikov. Ustavno sodišče tudi ni instanca sodiščem in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijane odločbe preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njimi kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožniki kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin sicer ne zatrjujejo. Glede na njihove navedbe v ustavni pritožbi lahko Ustavno sodišče preizkusi le, ali je izpodbijana odločitev Vrhovnega sodišča tako očitno napačna ter brez razumne pravne utemeljitve, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno ali arbitrarno, kar bi pomenilo kršitev 22. člena Ustave. Vendar tega izpodbijani odločitvi Vrhovnega sodišča ni mogoče očitati. Svojo odločitev je utemeljilo z razumnimi pravnimi argumenti. Pojasnilo je, da jim mejašinji Č. Č. in D. D. pisnega soglasja k njihovi gradnji nista dali. Pogoji iz soglasja, ki ga je dala v postopku izdaje dovoljenja za nadzidavo in rekonstrukcijo objekta mejašinja E. E., pa v postopku za pridobitev dovoljenja za nadomestno gradnjo tega objekta, ki je porušen, niso izpolnjeni. Ker torej soglasja prizadetih mejašev ni, ni podlage za izdajo zahtevanega dovoljenja.

5.Ker z izpodbijano sodno odločbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjujejo pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan