Jedro

Drugi odstavek 397. člena ZPP določa, kdaj je predlog za obnovo popoln, da ga je sploh mogoče obravnavati po vsebini. Iz navedenega določila izhaja, da je v predlogu treba zlasti navesti zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova pravnomočno končanega postopka, okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku in dokaze, s katerim se podpirajo navedbe predlagatelja. ZPP v 394. členu taksativno določa razloge, iz katerih je možna obnova postopka. Navedeni razlogi se lahko razdelijo v tri skupine, in sicer: razlogi, ki se nanašajo na absolutne bistvene kršitve postopka (1., 2., 3., 4. točka prvega odstavka 394. člena ZPP), kazniva dejanja, ki so pripeljala do izdaje sodbe (5., 6., 7. točka prvega odstavka 394. člena ZPP) ter nova dejstva in nove dokaze (8., 9., 10. točka prvega odstavka 394. člena ZPP). Predlog tožnika za obnovo postopka ni popoln, saj tožnik ni navedel nobenega od taksativno naštetih razlogov za obnovo postopka niti dokazov, ki bi to potrjevali, zato je že iz tega razloga uveljavljano izredno pravno sredstvo zakonito zavrženo.

V skladu s 3. odst. 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ker je predlog za obnovo postopka vložil tožnik sam brez kvalificiranega pooblaščenca, je tudi iz tega razloga zakonito zavržen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožnika za obnovo postopka, pravnomočno končanega s sodbo VII Ps 1797/2012 izrečeno in razglašeno na glavni obravnavi dne 14. 11. 2013. Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Sklicuje se na 319., 321., 322., 323., in 324. člen ZPP, konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 102, 15. in 23. člen Ustave RS ter 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic. Obenem se sklicuje na pravne akte, pravično sojenje, poštenost postopka, enako obravnavanje strank in sojenje po hitrem in učinkovitem postopku. Poudarja, da ni bil seznanjen, da se odpoveduje pritožbenemu roku, in da nima več možnosti za ugovor. Ves čas je bil pod vplivom zdravil, ki jih jemlje zaradi psihiatričnega zdravljenja, zaradi česar je bil nepopolno koncentriran. Na glavni obravnavi ni mogel oporekati sodnemu izvedencu, ker ni imel pred sabo popolne zdravstvene dokumentacije. Iz celotne dokumentacije je razvidno, da ni bil sposoben za delo niti za štiri ure kot je napačno ugotovilo sodišče prve stopnje. Iz ocene invalidske komisije izhaja, da zdravljenje ni bilo končano. Navedba izvedenca, da bi lahko delal v živilski trgovini štiri ure z berglami in omejeno gibljivostjo ter s psihiatričnimi težavami pod vplivom antidepresivov ne drži. Navaja, da se je na sodišču uporabljal tuj jezik, brez prevodov. V celotnem postopku je bilo kup sprenevedanj, neresničnih izjav. Predlaga, da se mu omogoči izredno pravno sredstvo ter dodeli brezplačna pravna pomoč, saj kot brezposeln invalid nima sredstev za odvetnika. Pritožbeno sodišče naproša, da naj pregleda vso zdravstveno dokumentacijo ter odloči na podlagi le-te.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka vse navedbe tožnika. Meni, da tožnik ni izkazal temeljne procesne predpostavke za vodenje postopka z izrednimi pravnimi sredstvi v skladu s tretjim odstavkom 86. člena ZPP, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za obnovo postopka zavrglo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi in po uradni dolžnosti pazilo še na bistvene kršitve pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP). Pri tem preizkusu ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko procesno stanje in o uveljavljanem izrednem pravnem sredstvu zakonito odločilo.

Drugi odstavek 397. člena ZPP določa, kdaj je predlog za obnovo popoln, da ga je sploh mogoče obravnavati po vsebini. Iz navedenega določila izhaja, da je v predlogu treba zlasti navesti zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova pravnomočno končanega postopka, okoliščine iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku in dokaze, s katerim se podpirajo navedbe predlagatelja. ZPP v 394. členu taksativno določa razloge iz katerih je možna obnova postopka. Navedeni razlogi se lahko razdelijo v tri skupine, in sicer: razlogi, ki se nanašajo na absolutne bistvene kršitve postopka (1., 2., 3., 4. točka prvega odstavka 394. člena ZPP), kazniva dejanja, ki so pripeljala do izdaje sodbe (5., 6., 7. točka prvega odstavka 394. člena ZPP) ter nova dejstva in nove dokaze (8., 9., 10. točka prvega odstavka 394. člena ZPP). Glede na navedeni zakonski določbi pa sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da predlog tožnika za obnovo postopka ni popoln. Tožnik namreč tudi po presoji pritožbenega sodišča ni navedel nobenega od taksativno naštetih razlogov za obnovo postopka niti dokazov, ki bi to potrjevali, zato je že iz tega razloga uveljavljano izredno pravno sredstvo zakonito zavrženo.

V obravnavani zadevi nadalje predlog na izredno pravno sredstvo ni vložen v skladu s 3. odst. 86. člena ZPP. Po navedenem določilu ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ker je predlog za obnovo postopka vložil tožnik sam brez kvalificiranega pooblaščenca, je tudi iz tega razloga zakonito zavržen.

Iz obeh prej navedenih razlogov je prvostopenjsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 398. člena ZPP predlog za obnovo postopka, končanega s pravnomočno sodbo, utemeljeno zavrglo.

Ostale obširne pritožbene navedbe, od sklicevanja na procesne kršitve ZPP, Konvencijo Mednarodne organizacije št. 102, določbe Ustave RS, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in druge niso odločilnega pomena za presojo, ali je tožnikov predlog za obnovo popoln v smislu 397. člena ZPP. Pritožbeno sodišče se zato do njih ni opredeljevalo.

Glede na navedeno je bilo potrebno v skladu s 353. členom ZPP v zvezi z 366. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.