Jedro

Nesporno med strankam postopka je, da sta bili gradbeni dovoljenji za oba sporna objekta izdani naknadno, to je po izdaji izpodbijane odločbe. Zato sodišče ne more upoštevati tožbenega ugovora, da izrečeni inšpekcijski ukrep nima več pravne podlage, ker so izdana nova gradbena dovoljenja in torej gre za legalno gradnjo, glede na to, da je bila nezakonita gradnja izvedena že v času pred izdajo sporne inšpekcijske odločbe in izpodbijana odločba vsebuje dejansko stanje nezakonite gradnje v času njene izdaje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z odločbo prve stopnje št. 06122-1274/2010/7-1217 z dne 22. 9. 2010 je Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Celje odločil, da mora inšpekcijski zavezanec A.A. (tožnik v tem sporu) takoj po prejemu odločbe ustaviti gradnjo dveh objektov na zemljišču s parc. št. 118/22 k.o. … (1. točka izreka). V 2. točki izreka je odločeno, da mora inšpekcijski zavezanec v roku štirih mesecev po prejemu odločbe odstraniti: a) objekt v tlorisnih dimenzijah 6,6 x 6,1 m, višine 5,5 m, z nadstreškom na južni strani objekta, v tlorisnih dimenzijah 3,5 x 4,0 m, višine 3,0 m, na zahodnem delu zemljišča s parc. št. 118/22 k.o. … b) objekt v tlorisnih dimenzijah 10,4 x 6,4 m, višine 6,2 m, s stopniščem na zahodni strani objekta, v tlorisnih dimenzijah 1,0 x 6,4 m, na jugovzhodnem delu zemljišča s parc. št. 118/22 k.o. … V 3. točki je odločeno, da za objekt iz druge točke se prepoveduje: - izvedba komunalnih priključkov na objekte gospodarske javen infrastruktur; - vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi; - uporaba objektov ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njima; - promet z njima ali z zemljiščem, na katerem sta in – sklepanje drugih pravnih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi. V 4. točki je odločeno, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in v 5. točki, da stroškov postopka ni.

V obrazložitvi prvostopenjski upravni organ navaja celotni potek inšpekcijskega pregleda parc. št. 118/22 k.o. … gozd, na katerem ni dovoljena gradnja nezahtevnih kmetijskih objektov, kjer sta zgrajena dva objekta in sicer objekt A – počitniška hiša in objekt B – dvoetažni objekt grajen kot kozolec. Sodišče vseh teh navedb glede kršitev Zakona o graditvi objektov (7. točka 2. člena, v nadaljevanju ZGO-1) ter določb Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, v sodbo ne povzema. Ker gradbeno dovoljenje za manj zahteven objekt ni bilo pridobljeno, sta objekta nelegalno zgrajena.

S pritožbeno odločbo tožene stranke št. 0612-362/2010/3 z dne 20. 4. 2011, je bila prvostopenjska odločba v 2. a točki (objekt A) odpravljena in zadeva v tem delu vrnjena upravnemu organu prve stopnje v ponoven postopek.

V tožbi z dne 17. 6. 2011 tožnik izpodbija odločbo tožene stranke št. 0612-362/2010/3 z dne 20. 4. 2011. Po pozivu sodišča tožnik vlaga dopolnitev tožbe z dne 2. 11. 2012, v kateri navaja, da vztraja pri vseh tožbenih navedbah z dne 17. 6. 2011 in pri odpravi prvostopenjske odločbe z dne 22. 9. 2010 št. 06122-1274/2010/7-1217 ter še izpodbija ponovno izdano prvostopenjsko odločbo št. 06122-1274/2010/5 z dne 30. 5. 2011 v zvezi z odločbo tožene stranke št. 0612-362/2010/5 z dne 27. 7. 2011. Navaja, da je postal lastnik spornih objektov, ko sta bila že zgrajena, in da je za oba obstoječa objekta prejšnji lastnik pridobil gradbeno dovoljenje, ki pa se je izkazalo kot neustrezno. Tekom inšpekcijskega postopka je pridobil gradbeno dovoljenje št. 351-214/2011-4 (0374) z dne 17. 5. 2011 za objekt B. V nadaljevanju navaja vse okoliščine, ki se nanašajo na nepravilno izrečen inšpekcijski ukrep, iz vsega pa sledi, da ni mogoče govoriti o nelegalni gradnji, temveč o nepopolni dokumentaciji, na podlagi katere je mogoče pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje in bi tako moral inšpektor v ponovnem postopku tožnika povabiti na obravnavo in seznaniti z ugotovljenimi dejstvi. Skladno z določbo 153. člena ZGO-1 bi moral inšpektor odrediti pridobitev novega gradbenega dovoljenja, ki bi ustrezal gradnji oziroma pozvati investitorja, da v roku enega meseca poda vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja. Ukrepi iz 58. člena ZGO-1 veljajo samo za nedovoljene gradnje, kar pa v konkretnem primeru ni in je zato odločba nezakonita. Glede na to, da je tožnik pridobil še gradbeno dovoljenje številka 351-397/2011-18 (0374), glede objekta A, tako razpolaga z gradbenimi dovoljenji za objekta A in B ter predlaga, da sodišče izpodbijani odločbi prvostopenjskih upravnih organov odpravi in toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov postopka.

Tožena stranka vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru tožnik izpodbija odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Celje, št. 06122-1274/2010/7-1217 z dne 22. 9. 2010, s katero je izrečen inšpekcijski ukrep ustavitve gradnje dveh objektov (A in B) in njuna odstranitev. S pritožbeno odločbo tožene stranke št. 0612-362/2010/3 z dne 20. 4. 2011, je bila prvostopenjska odločba v 2. a točki odpravljena (odstranitev objekta A dvoetažne brunarice) in vrnjena zadeva glede tega objekta organu prve stopnje v ponoven postopek. V delu, ki se nanaša na objekt B (kozolec), pa je tožena stranka potrdila odločitev prvostopenjskega upravnega organa.

Iz listin upravnega spisa in tožbenih navedb tožnika izhaja, da je tožnik naknadno, tekom inšpekcijskega postopka pridobil novi gradbeni dovoljenji št. 351-214/2011-4 (0374) z dne 17. 5. 2011 (inšpekcijska odločba izdana dne 22. 9. 2010) za gradnjo objekta B (kozolec) na parc. št. 118/22 k.o. … in za objekt A (brunarica) št. 351-397/2011-18 (0374) z dne 15. 5. 2012. Nesporno med strankama postopka torej je, da sta bili obe gradbeni dovoljenji izdani naknadno, kar pomeni, da gradnja obeh objektov v času izdaje izpodbijane odločbe, št. 06122-1274/2010/7-1217 z dne 22. 9. 2010, ni bila skladna z izdanim Gradbenim dovoljenjem za gradnjo nezahtevnega objekta št. 351-422/2009-3 (0374) z dne 22. 7. 2009, s katerim je bila dovoljena gradnja kozolca in kmečke lope.

Pristojni gradbeni inšpektor je na podlagi zapisniško ugotovljenega dejanskega stanja, v skladu z določbo 152. člena ZGO-1, izrekel inšpekcijski ukrep ustavitve nelegalne gradnje in odstranitev objektov na stroške zavezanca. Neutemeljeni so tožbeni ugovori, da bi moral inšpekcijski organ uporabiti določbo 153. člena ZGO-1, ki se nanaša samo na ustavitev gradnje in poziv inšpektorja na pridobitev novega gradbenega dovoljenja ali spremenjenega gradbenega dovoljenja. Navedena zakonska določba vsebuje namreč možnost pridobitve zgolj spremenjenega gradbenega dovoljenja (ne pa novega) v primeru neskladne gradnje. V spornem primeru sta bili spisovno izkazano, naknadno pridobljeni novi gradbeni dovoljenji za vsak objekt (A in B) posebej, medtem ko je bilo prvotno gradbeno dovoljenje z dne 22. 7. 2009, izdano skupno za gradnjo obeh nezahtevnih objektov, kar pomeni, da ne gre za zakonsko dejansko stanje, kot ga določa 153. člena ZGO-1. Sodišče tudi ne more upoštevati tožbenega ugovora, da izrečeni inšpekcijski ukrep nima več pravne podlage, ker so izdana nova gradbena dovoljenja in torej gre za legalno gradnjo, glede na to, da je bila nezakonita gradnja izvedena že v času pred izdajo sporne inšpekcijske odločbe in izpodbijana odločba vsebuje dejansko stanje nezakonite gradnje v času njene izdaje. Neutemeljen je tudi nadaljnji tožbeni ugovor, da tožnik ni bil povabljen na obravnavo in se pred izdajo odločbe ni seznanil z ugotovljenimi dejstvi inšpektorja, ker iz listin upravnega spisa izhaja, da je bil v inšpekcijskem postopku vabljen kot stranka postopka in v njem tudi sodeloval s predložitvijo dokaznih sredstev.

Tožnik v dopolnitvi tožbe z dne 2. 11. 2012 navaja, da izpodbija s tožbo tudi ponovno izdano prvostopenjsko inšpekcijsko odločbo št. 06122-1274/2010/5 z dne 30. 5. 2011 v zvezi z odločbo tožene stranke št. 0612-362/2010/5 z dne 27. 7. 2011. Sodišče je v tem postopku presojalo samo prvotno izdano inšpekcijsko odločbo z dne 22. 9. 2010 v zvezi s pritožbeno odločbo tožene stranke z dne 20. 4. 2011, ker ponovno izdana inšpekcijska odločba z dne 30. 5. 2011, v času vložitve tožbe, še ni postala dokončna. V skladu z določbo tretjega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je namreč dokončni upravni tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev. Ker je bil upravni akt tožene stranke ponovno izdan šele 27. 7. 2011, torej po vložitvi tožbe dne 27. 6. 2011, inšpekcijska odločba organa prve stopnje z dne 30. 5. 2011, v času vložitve tožbe še ni postala dokončna. Glede ena navedeno, sodišče v tem upravnem sporu tudi ni presojalo njene zakonitosti.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.

K točki II izreka: Sodišče je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.