Jedro

Pritožba nima prav, saj spregleda, da mladoletniku ni bilo očitano kaznivo dejanje tatvine po drugem odstavku 211. člena KZ, za katerega se po določbi tretjega odstavka istega člena KZ pregon začne na predlog, ampak se je mladoletniku ves čas postopka očitala storitev nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ, za katero pa je po prvem odstavku 212. člena KZ zagrožena kazen do pet let zapora in ko torej gre za uradno pregonljivo dejanje. Senat za mladoletnike tekom mladoletniškega postopka tudi ni ugotovil, da bi mladoletniku ob vstopu v ... šlo za pridobitev le tega tiskalnika, ampak je skupaj z soobdolženim mladoletnikom iskal zanj uporabne stvari, vendar pa je iz biroja odnesel le tiskalnik. Zato je prvostopno sodišče to dejanje pravilno kvalificiralo kot kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 211. člena KZ, glede na številna druga dejanja, ki so bila storjena na vlomen ali vdoren način, pa tudi obdolženčevo ravnanje pravilno kvalificiralo kot nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ.

Izrek

Pritožba zagovornika st. ml. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Stroški pritožbenega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

Z izpodbijanim delom zgoraj navedenega sklepa je senat za mladoletnike Okrožnega sodišča v Mariboru st. ml. po členu 78 Kazenskega zakonika (KZ) v zvezi z drugim odstavkom 85. člena KZ, ob upoštevanju sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Km 1/2003 z dne 25.3.2004, ki je postal pravnomočen 17.8.2004, s katerim mu je sodišče izreklo nadzorstvo organa socialnega varstva, izrekel en sam vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva ob ugotovitvi, da je storil nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ. O stroških kazenskega postopka pa je po določbi prvega odstavka 484. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločil, da obremenjujejo proračun.

Zoper tak sklep se je pritožil zagovornik mladoletnika zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni ter mladoletnika oprosti očitka storitve kaznivega dejanja, ki je v izpodbijanem sklepu opisano na strani 11 v petem odstavku in prvi alinei ter v tem delu postopek ustavi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje prvostopnemu sodišču. Pritožba ni utemeljena.

Mladoletnikov zagovornik uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka, vendar ne navede, iz katere točke in odstavka 371. člena ZKP bi jih naj prvostopno sodišče storilo. Iz obrazložitve pa izhaja, da očitno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj zatrjuje, da je zastopnica oškodovanega podjetja izpovedala, da je odtujeni tiskalnik neuporaben, knjižna vrednost znaša le 2.000,00 SIT, predvsem pa, da podjetje ni zainteresirano za nadaljevanje kazenskega pregona ter da predlog umika.

Pritožba nima prav, saj spregleda, da mladoletniku ni bilo očitano kaznivo dejanje tatvine po drugem odstavku 211. člena KZ, za katerega se po določbi tretjega odstavka istega člena KZ pregon začne na predlog, ampak se je mladoletniku ves čas postopka očitala storitev nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ, za katero pa je po prvem odstavku 212. člena KZ zagrožena kazen do pet let zapora in ko torej gre za uradno pregonljivo dejanje. Senat za mladoletnike tekom mladoletniškega postopka tudi ni ugotovil, da bi mladoletniku ob vstopu šlo za pridobitev le tega tiskalnika, ampak je skupaj z soobdolženim mladoletnikom iskal zanj uporabne stvari, vendar pa je iz biroja odnesel le tiskalnik. Zato je prvostopno sodišče to dejanje pravilno kvalificiralo kot kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 211. člena KZ, glede na številna druga dejanja, ki so bila storjena na vlomen ali vdoren način, pa tudi obdolženčevo ravnanje pravilno kvalificiralo kot nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ.

Ko torej uveljavljani pritožbeni razlog ni podan, in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu napadenega sklepa ni ugotovilo kršitev zakona iz 383. člena ZKP, ki bi jih moralo upoštevati po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo mladoletnikovega zagovornika zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (451. člen v zvezi s 391. členom ZKP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi drugega odstavka 98. člena v zvezi z določbo prvega odstavka 484. člena ZKP.