Jedro

V postopku pred višjim sodiščem (kakor pred okrožnim ter vrhovnih sodiščem) je lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo druge toženke vloženo dne 9. 1. 2018 po pooblaščencu L. P., zavrglo, ker pooblaščenec ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

2. Zoper sklep je druga toženka, spet po pooblaščencu L. P., vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da Ustava RS v 25. členu vsakomur zagotavlja pravico do pravnega sredstva, v 23. členu pa pravico do sodnega varstva, brez omejitev. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v 6. členu določa, da ima vsakdo pravico do zastopnika po svoji lastni izbiri ali da se zastopa sam. Potrebno je upoštevati tudi 153. člen Ustave RS, ki določa, da morajo biti zakoni v skladu z Ustavo, ta pa nikjer ne pogojuje, da mora imeti vlagatelj izrednega pravnega sredstva opravljen pravniški državni izpit. Glede na vse povedano, sodišče ne bi smelo pogojevati pravnega dejanja z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Ker je ravnalo drugače, je kršilo tudi pravico do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave in pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Napačno je v pravnem pouku tudi navedlo, da zoper sklep ni pritožbe, kar pritožnici onemogoča izvrševanje ustavnih pravic iz 24. in 25. člena Ustave.

3. Tožniki so na pritožbo odgovorili in predlagali njeno zavrženje, podredno zavrnitev.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje očitno pomotoma na izpodbijanem sklepu zapisalo, da zoper sklep ni pritožbe. Pritožba zoper izpodbijani sklep je dopustna, zato se je pritožbeno sodišče do nje opredelilo.

5. Pritožba ni dovoljena.

6. Stranke smejo opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu (prvi odstavek 86. člena ZPP). Vendar je lahko tudi v postopku pred višjim sodiščem (kakor pred okrožnim ter vrhovnih sodiščem) pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP). Iz podatkov spisa je razvidno, da pooblaščenec druge toženke, L. P., ni odvetnik in tudi nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi z drugim odstavkom 89. člena ZPP).1

7. Tožniki sami nosijo svoje stroške pritožbenega postopka (1. točka 155. člena ZPP).

1 Navedena zakonska ureditev ni neskladna z Ustavo RS, saj pripomore k povečanju kakovosti sojenja, velja za vse, s sistemom brezplačne pravne pomoči pa je zagotovljeno, da lahko tudi oseba slabega gmotnega položaja pridobi ustreznega pooblaščenca za vložitev pritožbe v pravdnem postopku (primerjaj odločbi US/RS U-I-69/2007, U-I-137/2000).