Jedro

Že pred popravo vpisa iz zemljiške knjige je bilo povsem jasno razvidno, da je bila lastninska pravica na nepremičnini prenesena na tretjo toženko (z dne 31. 12. 1997 pri 36/100). Kasnejša poprava vpisa (da se lastnika pod zap. št. 20 podčrtata z rdečo in se opravi vezava med 21 in 20 vpisom) na publicitetni učinek prenosa lastninske pravice tako prav v ničemer ni mogla vplivati.

Zato je pravilna odločitev sodišča, da je bila tožba vložena po poteku enoletnega prekluzivnega roka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe, povrniti tretji toženki njene stroške odgovora na revizijo v znesku 337,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo z dne 26. 3. 2001 od sodišča zahteval, naj razsodi, da se zaradi kršitve predkupne pravice razveljavi pogodba o nakupu nepremičnine z dne 31. 12. 1997, sklenjena med prvima dvema tožencema kot prodajalcema in tretje toženo družbo kot kupcem, v delu, ki se nanaša na prodajo trisobnega stanovanja v izmeri 123,23 m² v tretjem nadstropju stanovanjske hiše na naslovu M. 36, L.. Zahteval je tudi, naj sodišče prvemu in drugemu tožencu naloži, da sta dolžna to stanovanje prodati njemu in mu izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se bo lahko vknjižil kot etažni lastnik.

2. Sodišče prve stopnje je potem, ko je zaradi naknadno ugotovljene procesne nesposobnosti prvotne, sedaj že pokojne tožnice, dovolilo obnovo postopka, tožbo kot prepozno zavrglo. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi tožnika in tretjega toženca ter izpodbijani sklep potrdilo.

3. Dne 13. 5. 2009 je tožnik najprej vložil predlog za obnovo postopka z enakimi razlogi kot kasneje dne 18. 5. 2009 in 27. 5. 2009 revizijo, zato je sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 402. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) štelo, da je vložena le revizija.

4. Tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, naj revizijsko sodišče obe izpodbijani odločbi razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je šele v pritožbeni fazi izvedel za zemljiškoknjižni sklep Dn. št. 18329/2007 z dne 16. 7. 2007, iz katerega je razvidno, da je bil razveljavljen sklep o vpisu lastninske pravice, na katerega je sodišče vezalo objektivni prekluzivni rok za izpodbijanje prodaje po 20. členu Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91 s spremembami, v nadaljevanju SZ). Meni, da bi sodišče tako moralo ugotoviti, da je rok za uveljavljanje predkupne pravice začel teči šele z dnem izdaje tega sklepa, torej 16. 7. 2007, in je bila tožba pravočasna. Navaja tudi, da bi sodišče ob ponovitvi dokaznega postopka predmetni sklep moralo opaziti in meni, da je višje sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ker ni odgovorilo na očitek, da sodišče ni ponovno opravilo aktualnega vpogleda v zemljiško knjigo. Nadalje navaja, da iz drugega odstavka 286. člena ZPP ne izhaja dolžnost stranke, da ob predložitvi pravne novote pojasni, zakaj na posamezno dejstvo ni mogla opozoriti že prej. Meni, da bi sodišče iz obstoječih dejstev lahko sklepalo, da tožnik za sklep, izdan 16. 7. 2007, ni vedel na zadnji glavni obravnavi 1. 9. 2008. Poudarja, da tega dejstva upravičeno ni izpostavil prej, saj pred omenjenim datumom ni obstajalo ter da nasprotna stranka predloženi novoti ni nasprotovala, nespornih dejstev pa ni potrebno dokazovati. Opozarja, da je višje sodišče zaradi neupoštevanja bistvenega novega dejstva kršilo tožnikovo pravico do izjave in predlaganja dokazov v svojo korist, kar predstavlja kršitev ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave).

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencem in tretja toženka je nanjo odgovorila. V odgovoru opozarja, da so trditve v zvezi z novim sklepom pritožbena novota, tudi sicer pa je iz sklepa razvidno, da je šlo le za popravo napake in nikakor ne za razveljavitev sklepa o vpisu. Navaja tudi, da sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti paziti na aktualno stanje v zemljiški knjigi.

6. Revizija ni utemeljena.

7. SZ v prvem odstavku 20. člena določa, da če lastnik proda stanovanje ali stanovanjsko hišo, pa ga ne ponudi predkupnemu upravičencu ali ga proda po ugodnejših pogojih, kot jih je ponudil predkupnemu upravičencu, lahko predkupni upravičenec s tožbo zahteva, naj se prodaja razveljavi in naj lastnik ob enakih pogojih njemu proda stanovanje ali stanovanjsko hišo. V tretjem odstavku pa določa, da v primeru, če prodajalec ne predloži predkupnemu upravičencu pogodbe na vpogled, lahko predkupni upravičenec pogodbo izpodbija v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za pogodbo, vendar ne pozneje kot eno leto od vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil vpis lastninske pravice tretje toženke v zemljiško knjigo na podlagi sporne pogodbe z dne 31. 12. 1997 opravljen dne 12. 7. 1999 (sklep zemljiškoknjižnega sodišča Dn 5191/98) in da je bila tožba vložena 26. 3. 2001, torej po poteku enoletnega prekluzivnega roka, zato jo je kot prepozno zavrglo.

9. Tožnik je v pritožbi navedel, da je bil vpis lastninske pravice s sklepom z dne 16. 7. 2007 popravljen (in ne razveljavljen, kot napačno navaja tožnik sedaj v reviziji) tako, da se imeni predhodnih lastnikov podčrtajo z rdečo črto in da se v B listi opravi vezava vpisov. Tožnik je zatrjeval, da zaradi tega ni mogel vedeti, da prvi in drugi toženec nista več lastnika.

10. Sodišče druge stopnje je na podlagi določbe prvega odstavka 337. člena ZPP ugotovilo, da tožnik v pritožbi ni navedel, zakaj tega dokaza ni mogel predložiti že v postopku pred sodiščem prve stopnje in se zato do utemeljenosti dokaznega predloga ni opredelilo. Tožnik sedaj to izpodbija v reviziji, njegove navedbe pa so po oceni revizijskega sodišča neutemeljene.

11. Dokaza z vpogledom v zemljiško knjigo tožnik ni nikoli predlagal, ga je pa v odgovoru na tožbo predlagala tožena stranka in sodišče prve stopnje je ta dokaz izvedlo še preden je bil vpis lastninske pravice popravljen. Na podlagi izpiska iz zemljiške knjige (B6) je ugotovilo, da je bilo že pred popravo vpisa iz zemljiške knjige povsem jasno razvidno, da je bila lastninska pravica na nepremičnini prenesena na tretjo toženko (pod zap. št. 21 v B listu je bilo navedeno, da se na podlagi pogodbe o nakupu nepremičnin z dne 31. 12. 1997 pri 36/100 last A. B. in 36/100 last P. B. vknjiži lastninska pravica v korist in na ime P. d. d.). Kasnejša poprava vpisa (da se lastnika pod zap. št. 20 podčrtata z rdečo in se opravi vezava med 21 in 20 vpisom) na publicitetni učinek prenosa lastninske pravice tako prav v ničemer ni mogla vplivati. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno upoštevali, da imajo vsi sklepi, ki so vpisani v zemljiško knjigo, publicitetni učinek, kar pomeni, da se šteje, da je pravica ali pravno dejstvo vsakomur znano že od vpisa predloga za vpis pravice. V prvem odstavku 6. člena ZZK-1 je izrecno določeno, da se nihče ne more sklicevati, da mu pravica ali pravno dejstvo od takrat dalje ni bilo znano.

12. Neresnične so torej navedbe tožnika o tem, da je bil sklep o vpisu lastninske pravice razveljavljen oziroma da je bilo šele po popravi vpisa jasno, da je prišlo do prenosa lastninske pravice na nepremičnini. Glede na to pa so tudi neutemeljene navedbe tožnika, da bi moralo sodišče prve stopnje sklep zemljiškoknjižnega sodišča o popravi vpisa samo upoštevati in da bi to lahko vplivalo na odločitev.

13. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljena revizijska razloga nista podana, zato je neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

14. Ker revident z revizijo ni uspel, sam krije svoje stroške revizijskega postopka, obenem pa mora tretji toženki povrniti njene stroške odgovora na revizijo (sestava odgovora 600 točk, 2% ptt stroški in DDV, stroškov poročila stranki sodišče ni priznalo, saj je strošek že zajet v postavki sestava odgovora) v znesku 337,82 EUR (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP). Pri tem je Vrhovno sodišče v skladu z določilom 41. člena sedaj veljavnega Zakona o odvetniški tarifi uporabilo prej veljavno Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT).