Jedro

Tožena stranka je vse čas izvrševala motilna ravnanja, katerih namen je bil omejitev (preprečitev) uporabe dvorišča s strani tožeče stranke. To dejstvo je ostalo ves čas nespremenjeno, spremenil se je zgolj način izvršitve motilnih ravnanj, kar pa ne pomeni, da je šlo za spremembo istovrstnosti ravnanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom tožencu naložilo, da je dolžan v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje stanje in odstraniti železne nosilce in mrežo iz žice – železno ograjo med parc. št. 615/8 in 616/9 ter betonske stožce in vanje betonirane železne nosilce, ki so povezani z verigo in zaklenjeni z obešanko. Tožencu je v bodoče prepovedalo s takšnimi ali podobnimi dejanji posegati v posest nepremičnine parc.št. 615/8 in 615/7 k.o. J.. Naložilo mu je tudi povrnitev stroškov postopka tožeče stranke v znesku 856,42 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

Toženec je zoper sklep vložil pritožbo iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Sodišču očita, da je nepravilno uporabilo materialno pravo v zvezi z dovolitvijo spremembe tožbe. Stališče sodišča, da gre za ponovitev motilnega dejanja, je napačno. V izogib ponavljanju se sklicuje na svoja izvajanja v pripravljalni vlogi z dne 25.5.2010. Sodišče je odločilo tudi v nasprotju z načelom „ne bis in idem“, saj je o železni ograji, o njeni odstranitvi in vzpostavitvi prejšnjega stanja že odločila gradbena inšpektorica z odločbo opr.št. 06122-3264/2009, z dne 1.3.2010. Tožeča stranka bi morala za varstvo svojih koristi doseči izvršitev te odločbe v izvršilnem postopku, ne pa voditi nov identični sodni postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvami in zaključki prvostopnega sodišča. Svoje pravno stališče je sodišče prve stopnje jasno in prepričljivo utemeljilo v razlogih izpodbijanega sklepa, na katere se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje. V skladu s 33. členom Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ) daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Tožena stranka je s svojimi ravnanji vzpostavila stanje, v katerem je bila posest tožeče stranke motena. Pravilna je tudi ugotovitev, da je bila tožba vložena v zakonsko določenem roku 30 dni. Tožena stranke je motilna dejanja ponavljala, spreminjala pa je način motenja posesti (nadomestila kolute in železne cevi z betonskimi stožci in železnimi cevmi, ki jih je povezala z verigo in zaklenila z obešanko). Skratka postavljala je razne ovire na dvorišču, ves čas pa zasledovala isti cilj – preprečiti oziroma omejiti uporabo dvorišča s strani tožeče stranke. Tožena stranka v pritožbi napačno zatrjuje, da gre za samostojna motilna dejanja in da bi morala tožeča stranka vložiti novo tožbo. Višje sodišče se z navedbami tožene stranke ne strinja. Ves čas je šlo za motilna ravnanja, katerih namen je bil omejitev (preprečitev) uporabe dvorišča s strani tožeče stranke. To dejstvo je torej ostalo ves čas nespremenjeno, spremenil se je zgolj način izvršitve motilnih ravnanj, kar pa ne pomeni, da je šlo za spremembo istovrstnosti ravnanja. Pritožba se ne more uspešno sklicevati na pripravljalno vlogo, vloženo tekom postopka in razloge navedene v njej. Tako sklicevanje ne zadošča za obrazložitev pritožbe (primerjaj VS RS II Ips 812/2005 z dne 14.2.2008).

Pritožbena trditev, da je bilo kršeno načelo „ne bis in idem“, ne drži. Gradbena inšpektorica je z odločbo opr.št. 06122-3264/2009, z dne 1.3.2010 sicer res odločila, da je potrebno železno ograjo odstraniti in vzpostaviti prejšnje stanje. Odločba pa je bila sprejeta v upravnem postopku, tako da ni mogoče trditi, da je bilo o tej zadevi v pravdi že razsojeno. Inšpektorica se tudi ni spuščala v ugotavljanje dejanskega stanja oziroma ugotavljanja obstoja posesti in motenja le-te. A contrario, inšpektorica je zgolj ugotovila obstoj pomanjkljivosti gradbene dokumentacije in odločba je posledica te ugotovitve. Zato je pritožba tudi v tem delu neutemeljena.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 73/2007 – UPB3 in 45/2008).