Jedro

Na podlagi izpiska iz uradne evidence, ki je opremljen z uradnim žigom in podpisom uradne osebe, in ki je zato javna listina, je pritožbeno sodišče štelo, da je tožnik zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma umaknil prošnjo za azil. Zato je ustavilo azilni postopek, čeprav je že v pritožbeni fazi upravnega spora.

Izrek

1. Izpodbijana sodba se spremeni tako, da se ob reševanju tožbe odločba tožene stranke z dne 20.9.2006, odpravi.

2. Azilni postopek, ki ga je začel S.S. s prošnjo z dne 10.7.2006, se ustavi.

3. S.S. mora zapustiti Republiko Slovenijo v roku 24 ur od pravnomočnosti te sodbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) v zvezi z 2. odstavkom 39. člena Zakona o azilu (ZAzil) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 20.9.2006; s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Tožena stranka je z navedeno odločbo na podlagi določbe 1. in 2 alinee 2. odstavka 35. člena v zvezi z 2. alineo 36. člena ZAzil zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje azila v Republiki Sloveniji kot očitno neutemeljeno, ker je na podlagi njegovih kontradiktornih navedb sklepala, da je tožnik lažno predstavil razloge, zaradi katerih je v Sloveniji vložil prošnjo za azil in da zaradi tega zlorablja azilni postopek.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi sledilo odločitvi tožene stranke in je tudi samo menilo, da iz tožnikove prošnje za priznanje azila v Republiki Sloveniji in podatkov v spisu izhaja, da so njegove navedbe o tem, da je bil v P. in na Kosovu preganjan zato, ker je po narodnosti Goran muslimanske veroizpovedi, tako kontradiktorne, da so tudi neverodostojne in zavajajoče. Pojasnilo je tudi razloge, zakaj ni opravilo glavne obravnave.

Tožnik v pritožbi z dne 26.10.2006 uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je trditev sodišča, da je zavajal azilni postopek, v nasprotju z dokazi v spisu, pojasnjuje razlike v dajanju podatkov in meni, da ni zlorabljal azilnega postopka.

Med upravnim sporom je pritožbeno sodišče prejelo dopis tožene stranke z dne 14.11.2006, s katerim tožena stranka sporoča, da je tožnik dne 10.11.2006 samovoljno zapustil azilni dom in se vanj vse do 14.11.2006 ni vrnil, svojega novega naslova pa toženi stranki ni sporočil, česar ni storila niti njegova odvetnica. Navedenemu dopisu je tožena stranka priložila tudi izpisek iz uradne evidence nastanitev prosilcev za azil v azilnem domu.

Prošnja za azil se šteje za umaknjeno in se azilni postopek ustavi.

Na podlagi določbe 5 alinee 1. odstavka 42. člena ZAzil se šteje, da je prošnja za azil umaknjena, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa, ki vodi azilni postopek, razvidno, da je prosilec za azil samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo in se v roku treh dni ni vrnil v azilni dom. V takem primeru pristojni organ s sklepom ustavi azilni postopek, ne glede na to, na kateri stopnji se postopek nahaja.

Iz izpiska iz uradne evidence nastanitev prosilcev za azil v azilnem domu z dne 14.11.2006 izhaja, da je tožnik samovoljno zapustil azilni dom dne 10.11.2006. Izpisek iz uradne evidence je opremljen z uradnim žigom in podpisom uradne osebe. Zato je ta izpisek na podlagi 1. odstavka 169. člena Zakona o splošnem upravnem postopku javna listina, ki dokazuje resničnost tega, kar je zapisano v tej listini. Na podlagi navedene javne listine je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je tožnik samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil več kot tri dni.

V obravnavanem primeru se torej šteje, da je tožnik zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma umaknil prošnjo za azil in se zato postopek ustavi, čeprav je njegov postopek že v pritožbeni fazi upravnega spora. Zato je Vrhovno sodišče RS na podlagi 5. alinee 1. odstavka 42. člena ZAzil in na podlagi smiselne uporabe določb 77., 61. in 68. člena ZUS spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je ob reševanju tožbe odpravilo odločbo tožene stranke in azilni postopek, ki je bil začet na prošnjo S.S. z dne 10.7.2006, ustavilo.