Jedro

Tožnica je s tožbenim zahtevkom zahtevala odpravo odločb tožene stranke in priznanje invalidnosti I. kategorije ter vseh pravic, ki iz invalidnosti I. kategorije izhajajo. Ker ji je tožena stranka naknadno priznala pravico do invalidske pokojnine z dokončno in pravnomočno odločbo, je lahko tožbeni zahtevek za priznanje te pravice utemeljen le za vmesno obdobje, tako da se ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (3. točka izreka sodbe) spremeni tako, da glasi: „Tožena stranka je dolžna tožnici v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe izdati odločbo o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine za čas od 30.10.2000 dalje do 30.11.2002 ter odločiti o zamudnih obrestih od zapadlih neizplačanih zneskov invalidske pokojnine.“ Tožnica krije stroške odgovora na pritožbo sama.

Obrazložitev

: Prvostopenjsko sodišče je razsodilo: „1. Tožbenemu zahtevku tožeče stranke M.D., da se odpravita odločbi tožene stranke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. 23-421.144 z dne 18.10.2000 in št. I-421144 z 19.07.2001, se ugodi in se odločbi odpravita.

2. Tožeča stranka se razvrsti v I. kategorijo invalidnosti od 03.10.2000 dalje zaradi posledic poškodbe izven dela in ima pravico do invalidske pokojnine.

3. Tožena stranka bo v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe izdala odločbo o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine ter izplačala zapadle in neizplačane zneske invalidske pokojnine od 03.10.2002 dalje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakega posameznega zneska do plačila.

4. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 2.793,61 EUR v roku 15 dni z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od navedenega zneska od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.“ Zoper 3. točko izreka sodbe se pravočasno pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter spremeni sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu tako, da se 3. točka izreka glasi: „Tožena stranka bo v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe izdala odločbo o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine za obdobje od 03.10.2000 dalje do 30.11.2002 ter izplačala zapadle in neizplačane zneske invalidske pokojnine v obdobju od 03.10.2000 dalje do 30.11.2002“, zahtevek po plačilo zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznega zneska pa zavrne oziroma, da podrejeno pritožbi ugodi in razveljavi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v tem delu v novo sojenje. V pritožbi navaja, da ne nasprotuje datumu nastanka I. kategorije invalidnosti, kot ga je določilo sodišče v zvezi z 2. točko izreka, ne strinja pa se z nedoločnim delom izreka v 3. točki izreka izreka izpodbijane sodbe. Iz podatkov v upravnem spisu namreč sledi, da je tožeči stranki s strani toženke že bila priznana prva kategorija invalidnosti in pravica do invalidske pokojnine od 01.12.2002 dalje s pravnomočno odločbo. Glede na to je nedoločna časovna opredelitev v tej točki izreka o naložitvi izdaje odločbe o izplačevanju oziroma o izplačevanju zapadlih zneskov od 03.10.2000 dalje. Takšna nedoločenost pa omogoča potencialno možnost podvajanja izvršilnih naslovov. Prav tako pa bo pokojnina, odmerjena na podlagi izpodbijane sodbe, v nekoliko drugačnem znesku, kot pa pokojnina, ki je bila odmerjena z že pravnomočno odločbo toženke in sicer zaradi upoštevanja različnih parametrov. Glede na to je potrebno učinek sodbe sodišča prve stopnje, glede odmere in izplačevanja invalidske pokojnine, določno časovno omejiti, da tako ne bi prišlo do posega v že pravnomočno odločbo toženke. Toženka se ne strinja z odločitvijo glede zakonskih zamudnih obresti, ki naj bi jih plačala od dneva zapadlosti vsakega posameznega zneska, do plačila, saj iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje razsodilo glede tega vprašanja. Tako izpodbijana sodba nima razlogov glede tega vprašanja in se ne more preizkusiti. Za priznanje zakonskih zamudnih obresti, po stališču toženke, ne obstoji pravna podlaga v določbi 277. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPIZ-1), ki je specialna določba, ki ureja zadevno materijo, prav tako ne na kakšni drugi podlagi. Tudi v primeru pozitivne rešitve bi bilo potrebno časovno limitirati obdobje od kdaj naprej lahko tečejo zamudne obresti in sicer največ od 60. dne od dne, ko bi postala odločbo izvršljiva.

Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo v katerem predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo v celoti zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo tudi v izpodbijanem delu ter toženi stranki naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka. V odgovoru na pritožbo navaja, da ni nobene možnosti podvajanja izvršilnih naslovov. Pokojnina bo na podlagi sodbe odmerjena za čas od 03.10.2000 dalje in bo seveda drugačna od že odmerjene in je tako nujno potrebno poseči tudi v že pravnomočno odločbo toženke, saj je pri tožnici ugotovljena invalidnost že od 03.10.2000 dalje. Toženka bo dolžna po uradni dolžnosti uvesti postopek za obnovo postopka glede pravnomočne odločbe, s katero je bila določena višina nadomestila za čas od 01.12.2002 dalje. Tožnica bo prejemala invalidsko pokojnino od 03.10.2002 dalje in je tako toženka v zamudi in je tožnici dolžna izplačati tudi zakonske zamudne obresti od dneva zapadlosti vsakega posameznega zneska dalje, do plačila. Priglaša stroške postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih navaja pritožba, v skladu z določbo 2. odstavka 250. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo - v nadaljevanju: ZPP) pa po uradni dolžnosti tudi glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno citiralo tako določila Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ/92, kakor določila ZDSS-1, je pa pri tem to pravo zmotno uporabilo saj ni upoštevalo že izdane odločbe toženke z dne 13.11.2002. V predmetni zadevi se je spor nanašal na presojo zakonitosti dokončne izpodbijane odločbe tožene stranke z dne 19.07.2001 v zvezi z njo pa tudi glede zakonitosti prvostopenjske odločbe, sporen pa je bil tudi datum nastanka I. kategorije invalidnosti. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku tožnice ugodilo tako, da je napadeni odločbi toženke z dne 18.10.2000 in z dne 19.07.2001 odpravilo in tožnico razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti od 03.10.2000 dalje, zaradi posledic poškodbe izven dela in ji priznalo pravico do invalidske pokojnine od 03.10.2000 dalje ter toženki naložilo, da v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe izda odločbo o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine ter izplača zapadle in neizplačane zneske invalidske pokojnine od 03.10.2000 dalje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakega posameznega zneska do plačila.

Pregled zadeve pokaže, da je tožnica nazadnje modificirala tožbeni zahtevek dne 02.04.2007 (listovna št. 192) in v njem zahtevala razen odprave odločb toženke z dne 19.07.2001 in z dne 18.10.2000 tudi to, da se tožnici od 03.10.2000 dalje prizna invalidnosti I. kategorije ter vse pravice, ki iz invalidnosti I. kategorije izhajajo, vključno z vsemi pripadajočimi prejemki oziroma nadomestili in invalidsko pokojnino, ki jo je toženka dolžna tožnici odmeriti za čas od 03.10.2000 dalje do dne 30.11.2002 in ji jo izplačati za vsak mesec, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi tekočimi od dneva zapadlosti vsakega mesečnega zneska, to je od zadnjega dne v mesecu za tekoči mesec dalje, do plačila. Iz navedb tožnice tako v tej pripravljalni vlogi, kakor v prejšnjih in iz upravnega spisa tožene stranke izhaja, da ima tožnica že priznano pravico do invalidske pokojnine od 01.12.2002 dalje. Na podlagi odločbe tožene stranke z dne 13.11.2002. Ta odločba je postala dokončna in pravnomočna. Načelo pravnomočnosti pa zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, je garant pravne varnosti, saj učinkuje vse dotlej dokler po predpisanem postopku niso upravni pravnomočni akti spremenjeni, razveljavljeni ali odpravljeni. Materialno pravnomočna odločba tožene stranke v danem primeru veže tako stranko kot organ, ki jo je izdal. Upoštevajoč navedeno in obseg tožbenega zahtevka, kakor ga je tožnica v modificiranem tožbenem zahtevku z dne 02.04.2007 postavila, je upravičena navedba tožene stranke v pritožbi, da je potrebno navedeno upoštevati in časovno omejiti učinek sodbe sodišča prve stopnje tako, da ne bi prišlo do posega v že pravnomočno izdano odločbo tožene stranke. Tožena stranka bo o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine za čas od 30.10.2000 dalje do 30.11.2002 odločila s posebno odločbo, v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe in sočasno z odmero invalidske pokojnine odločila tudi glede zamudnih obresti od zapadlih neizplačanih zneskov invalidske pokojnine. Prav ima pritožba, da iz obrazložitve sodbe ni razvidno na kakšni pravni podlagi je sodišče prve stopnje razsodilo glede tega vprašanja in se tako sodba v tem delu ne da preizkusiti. Ko bo toženka odločala o višini, po temelju priznane invalidske pokojnine, bo odločila tudi glede eventualno pripadajoče stranske terjatve te glavne terjatve t.j. zakonskih zamudnih obresti od neizplačanih mesečnih zneskov invalidske pokojnine, za čas od 30.10.2000 do 30.11.2002. Pritožbeno sodišče je zato zaradi pravilne uporabe materialnega prava glede na ugotovljeno dejansko stanje pritožbi ugodilo in na podlagi 4. točke 1. odstavka 358. člena ZPP izpodbijani del sodbe spremenilo. Ker tožničine navedbe v odgovoru na pritožbo v ničemer niso pripomogle k rešitvi zadeve, pritožbeno sodišče šteje, da priglašeni stroški te vloge za socialno-pravni spor v smislu 1. odstavka 155. člena ZPP niso bili potrebni, zato je odločilo, da tožnica sama krije stroške odgovora na pritožbo.