Jedro

Umik tožbe učinkuje s trenutkom, ko je podan in ga ni mogoče preklicati, četudi je bil dan v zmoti. Če tožnik tožbo ponovno vloži, je vezan na 30 dnevni prekluzivni rok iz 3. odst. 204. čl. ZDR.

Če do zamude navedenega procesnega roka pride iz upravičenega razloga, sodišče lahko dovoli vrnitev v prejšnje stanje. Če pa do umika tožbe pride zaradi zmote glede datuma vročitve odpovedi pogode o zaposlitvi, v katero je tožnika zavedla tožena stranka, to ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe postopek ustavilo, predlog za vrnitev v prejšnje stanje drugotožeče stranke z dne 22.7.2004 zavrnilo in sklenilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje drugotožeča stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi tako, da izpodbijani sklep razveljavi in ugotovi obstoj razlogov za vrnitev v prejšnje stanje. V pritožbi navaja, da vkolikor se je mogoče strinjati z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bila vročitev odpovedi pogodbe opravljena v nasprotju s 3. in 4. odst. 142. čl. ZPP, v posledici česar rok za vložitev tožbe ni pričel teči, je protislovna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je drugotožeča umaknila sicer pravočasno vloženo tožbo. Če pritožbeni rok še ni pričel teči, drugotožeča ne more biti prekludirana in je po umiku tožbe slednjo lahko ponovno vložila ob predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Toženec je ravnal v nasprotju z 9. čl. ZPP, ker je drugotožečo stranko z lažnim dokazovanjem in ponarejanjem vročilnice spravil v zmoto, tako da je tožbo v prepričanju svoje prekludiranosti umaknila.

Tako dejanje toženca pa ne zasluži sodnega varstva.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.

l. RS, št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sklepa zaradi tega, ker je drugotožeča stranka tožbo umaknila, postopek ustavilo, zavrnilo njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje in sklenilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Ugotovilo je, da je drugotožeča stranka na obravnavi dne 14.7.2004 tožbo umaknila, predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je podala zato, ker je po zaključku te obravnave ugotovila, da je bila vročilnica, ki je izkazovala datum vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi, antidatirana. Ker je bila drugotožeča stranka na podlagi te vročilnice prepričana, da je tožbo vložila prepozno, jo je umaknila, zato predlaga vrnitev v prejšnje stanje, obenem pa ponovno vlaga tožbo.

Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da umik tožbe ni preklicljiv. V primeru umika namreč tožbe ni več. Umik tožbe učinkuje s trenutkom, ko je podan, tako, da ga ni mogoče preklicati tudi v primeru, če je podan v zmoti. S tem, ko tožnik umakne tožbo, se šteje, kot da ta ni bila vložena, zato jo lahko ponovno vloži, pri čemer pa je tudi pri ponovni vložitvi tožbe vezan na prekluzivni materialni rok za vložitev tožbe, seveda če tako določa materialni zakon. Po 3. odst. 204. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) lahko delavec med drugim zahteva tudi ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od dneva vročitve odpovedi oz. od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. Ta 30-dnevni rok je materialni rok prekluzivne narave.

Vrnitev v prejšnje stanje, kot jo opredeljujejo določbe ZPP v členih 116 do 121, je lahko utemeljena samo v primeru zamude procesnih rokov, ne pa tudi v primeru zamude prekluzivnega roka materialne narave, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.

Zaradi zamude procesnega roka pa se vrnitev v prejšnje stanje dovoli, če pride do zamude procesnega roka iz upravičenega vzroka. Iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložila drugotožeča stranka, je razbrati, da je ta predlog podala zato, ker je tožbo umaknila zaradi zmote glede datuma vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v katero jo je zavedla tožena stranka. Umik tožbe, ki je posledica zmote, pa tudi po stališču pritožbenega sodišča ne predstavlja upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje, kot ga opredeljuje 116. čl. ZPP. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje po stališču pritožbenega sodišča postopek v tem individualnem delovnem sporu zaradi umika tožbe utemeljeno ustavilo in zavrnilo tudi predlog drugotožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso bili podani, niti niso bili podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (353. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP), je bilo potrebno pritožbo drugotožeče stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).