Jedro

Ker je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe, s katero je obtoženca spoznalo za krivega storitve nadaljevanega kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, in mu izreklo kazen dve leti zapora, ugotovilo, da obtožencu ni dokazano, da je zatrjevana spolna dejanja nad mladoletnim oškodovancem izvrševal z namenom zadovoljitve svojega spolnega nagona in je takšno trditev državnega tožilca v tenorju obtožbe izpustilo iz izreka sodbe, je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti in ob ugotovitvi, da državni tožilec pritožbe zoper sodbo ni vložil, obsodilno sodbo spremenilo tako, da je obtoženca iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za storitev očitanega nadaljevanega kaznivega dejanja. Če namreč zatrjevanega ravnanja obtoženca ni mogoče uvrstiti pod spolna dejanja, ki imajo za cilj spolno vzdraženje ali zadovoljevanje njegovega spolnega nagona, oziroma za takšno trditev ni dovolj dokazov, obtožencu niso dokazani subjektivni znaki očitanega kaznivega dejanja, posledica česar je lahko le izrek oprostilne sodbe.

Izrek

Ob reševanju pritožbe obtoženčevega zagovornika se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se obtoženi R. O., sin J. in

I. M., roj. 20.1.1966, stanuje Zabreznica 11, Žirovnica; iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP o p r o s t i o b t o ž b e, da je kot roditelj z zlorabo svojega položaja storil spolno dejanje zoper osebo, ki še ni bila stara 15 let in mu je bila zaupana v vzgojo, varstvo in oskrbo, dejanje pa je storil v nadaljevanju, s tem, da je v obdobju od leta 2000 do novembra 2001 v stanovanjski hiši na naslovu Zabreznica št. 11, Žirovnica tako v času, ko je še živel skupaj s sinom N. O., roj. 24.2.1994, kot kasneje, ko je bil N. pri njem v okviru stikov, določenih zaradi razveze zakonske zveze, v obeh primerih mu je bil torej N. zaupan v starševsko skrb, z izkoriščanjem svojega nadrejenega starševskega položaja vsaj v treh primerih N. ščipal po spolnem udu, ga vlekel za spolni ud in ga po spolnem udu zbadal z zobotrebcem, enkrat pa mu je spolni ud tudi drgnil;

s čimer naj bi storil nadaljevano kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let po III. odstavku člena 183. KZ.

Po členu 96/I ZKP v zvezi s členom 98/I ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obtoženca in potrebni izdatki ter nagrada njegovega zagovornika, proračun.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtoženca spoznalo za krivega storitve nadaljevanega kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let po III. odstavku 183. člena KZ in mu izreklo kazen dve leti zapora ter mu v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka in povprečnino.

Zoper takšno sodbo se je pritožil obtoženčev zagovornik zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in predlagal, naj sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno presojo.

Višja državna tožilka S. P. iz Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije je v pisnem mnenju predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Ob reševanju pritožbe obtoženčevega zagovornika je senat sodišča druge stopnje izpodbijano sodbo spremenil po uradni dolžnosti tako, da je obtoženca obtožbe oprostil. Kot med drugim izhaja iz obširnih razlogov izpodbijane sodbe, se sodišče prve stopnje ni strinjalo z dokaznim predlogom obtoženčevega zagovornika za pritegnitev izvedenca psihološke stroke v ta kazenski postopek in kateri naj bi odgovoril na vprašanje, kakšna je osebnostna struktura obtoženca in ali so bila dejanja, ki se očitajo obtožencu, storjena z namenom njegove spolne zadovoljitve. Kot razlog za zavrnitev takšnega dokaznega predloga je sodišče v razlogih sodbe navedlo, da dejstvo, ali je obtoženi dejanje storil z namenom zadovoljitve svojega spolnega nagona, za sam obstoj ali neobstoj kaznivega dejanja ni pomembno, saj ne predstavlja zakonskega znaka navedenega kaznivega dejanja (stran 3 izpodbijane sodbe). Že na naslednji strani obrazložitve sodbe pa je sodišče navedlo, da obtožbi ni sledilo v celoti, saj je iz opisa dejanja izpustilo besedilo "da je obtoženi spolna dejanja nad mladoletnim oškodovancem izvrševal z namenom zadovoljitve svojega spolnega nagona", sklicujoč se pri tem na mnenje izvedenca psihiatra dr. B., ki ga je podal na glavni obravnavi in v katerem ni mogel z gotovostjo potrditi, da je obtoženec storil ta spolna dejanja z namenom zadovoljitve svojega spolnega nagona. Zato je sodišče prve stopnje ob ponovni ugotovitvi, da kazenski zakonik za kaznivo dejanje po 3. točki (pravilno III.

odstavku) 183. člena KZ kot zakonski znak ne predvideva dejstva, da so bila spolna dejanja storjena z namenom zadovoljitve spolnega nagona storilca, ta del opisa izpustilo iz opisa dejanja.

Na podlagi gornjih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih državni tožilec s pritožbo ni izpodbijal, saj pritožbe ni vložil, je mogoče napraviti zanesljiv sklep, da obtoženec očitanih dejanj ni izvrševal z namenom zadovoljitve svojega spolnega nagona. Ker se pod pojmom spolnih dejanj, ki niso spolno občevanje, štejejo nedvomno vsa tista dejanja, pri katerih gre za zadovoljevanje spolnega nagona na telesu oškodovanca, oziroma mora iti za storilčeva dejanja, ki imajo za cilj spolno vzdraženje ali zadovoljevanje spolnega nagona storilca, ta bistveni element kaznivega dejanja pa obtožencu po ugotovitvi sodišča prve stopnje ni dokazan, je sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe in ne da bi presojalo utemeljenost pritožbenih navedb obtoženčevega zagovornika, izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtoženca obtožbe oprostilo.

V skladu z gornjo odločitvijo je s stroški kazenskega postopka v celoti obremenilo proračun.