Jedro

Med strankama upravnega spora je sporna odločitev prvostopenjskega organa, ki je zavrnil izplačilo plačilnih pravic na podlagi ugotovitve, da je tožnika šteti kot namernega čezmernega prijavitelja, v smislu 32. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014. Ker je tožena stranka v pritožbenem postopku, skladno s pooblastilom iz prvega odstavka 251. člena ZUP, sama ugotavljala (v okviru pritožbenih navedb) dejansko stanje, bi po presoji sodišča morala upoštevati določbo 9. člena ZUP in stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, preden se izda odločba.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33101-55131/2014/13 z dne 19. 2. 2015, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške revizijskega in tega postopka v znesku 399,13 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja je z izpodbijano odločbo zavrnila zavrnila plačilne pravice ID ..., ... in ... (1. točka izreka), v 2. točki izreka odločila, da plačilne pravice pridobljene na podlagi sheme enotnega plačila, skladno z Uredbo (ES) št. 1782/2013 in Uredbo (ES) št. 73/2009 prenehajo veljati 31. 12. 2014, v 3. točki izreka, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve in v 4. točki izreka odločila, da posebni stroški v tem postopku niso nastali.

2. Prvostopenjski organ je odločitev oprl na ugotovitev, da je bilo pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da je na obrazcu „D prijava površin in kmetijskih površin ter zahtevkov na površino“ za leto 2014, prijavljena upravičena površina večja od ugotovljene, zato se zahtevek za izplačilo plačilnih pravic, ki presega ugotovljeno površino, v skladu z 58. členom, v zvezi s 57. členom Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009, zavrne. Za zavrnjeno površino se uporabijo znižanja in izključitve iz 57. in 58. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009. Nepravilnost se nanaša na GERK-PID 4919269, 2700063, 2700338, 2700229, 2700341, 4813204, 5277356, 3706605, 3705667, 4614326, 4614254, 2700243, 4614417, 5277278, 4565223 in 1357836, površina, ki se zavrne znaša pa znaša 4,45 ha. Na podlagi 21. člena Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, plačilne pravice, pridobljene na podlagi sheme enotnega plačila, skladno z Uredbo (ES) št. 1782/2013 in Uredbo (ES) št. 73/2009 prenehajo veljati 31. 12. 2014. 3. Drugostopenjski organ je pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil. 4. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in zatrjuje, da na spornem GERK-u ... ni prišlo do namerne kršitve. Na tem zemljišču je izvedel vsa potrebna zemeljska dela in ga zasejal s travo, kar lahko potrdijo številne priče, in zato 24. 4. 2014 na upravni enoti tudi podal izjavo, da je sporni GERK zoran in zasajen s travo. Dne 16. 9. 2014 je bil opravljen kontrolni pregled površin na kraju samem, kjer je bilo ugotovljeno, da ima sporni GERK zgolj 0,13 ha površine z rabo 1100 in da izločena površina mera 2,42 ha. Tožnik je že ob kontroli izpovedal, da je reka Drava v času od vzpostavitve kmetijske površine, do kontrole, poplavljala. Tožnik tako zaradi višje sile ni imel možnosti izkazati kmetijske obdelave spornega GERK-a. Prav tako je podatek o višji sili sporočil pristojnemu upravnemu organu, kot to določa zakonodaja. Ugotovitev, da je namerni kršitelj, ima zanj zelo hude posledice, saj je bil zahtevek zavrnjen v celoti, kolikor pa organ te odločitve ne bi sprejel, bi bil zahtevek samo znižan.

5. V tožbi predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja ugotovi, da ni namerni kršitelj in mu dodeli neposredna plačila za leto 2014. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov navedeni v obrazložitvi drugostopenjske odločbe. Sodišču predlaga zavrnitev tožbe, kot neutemeljene.

K I. točki izreka:

7. Tožba je utemeljena.

8. Sodišče je o vloženi tožbi odločilo s sodbo, opr. št. II U 434572015-11 z dne 8. 11. 2016 tako, da je tožbo zavrnilo, o reviziji zoper navedeno sodbo pa je odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je s sklepom, opr. št. X Ips 401/2016 z dne 28. 11. 2018 reviziji ugodilo ter prej navedeno sodbo, na podlagi prvega odstavka 93. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.

9. V ponovljenem postopku je sodišče izvedlo glavno obravnavo dne 4. 2. 2020, na kateri je vpogledalo v listine upravnega spisa, zaslišalo tožnika in predlagano pričo B.B..

10. Tožnik v tem upravnem sporu izpodbija odločbo, s katero je tožena stranka zavrnila plačilne pravice ID ..., ... in ... in posledično odločila, da plačilne pravice pridobljene na podlagi sheme enotnega plačila, skladno z Uredbo (ES) št. 1782/2013 in Uredbo (ES) št. 73/2009 prenehajo veljati 31. 12. 2014. 11. Med strankama upravnega spora je sporna odločitev prvostopenjskega organa, ki je zavrnil izplačilo plačilnih pravic na podlagi ugotovitve, da je tožnika šteti kot namernega čezmernega prijavitelja, v smislu 32. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014. 12. Tožnik ugovarja ugotovljenemu dejanskemu stanju, ki ga prvostopni in drugostopni organ opirata predvsem na podatek, da je tožnik 24. 4. 2014 na upravni enoti podal izjavo o dejanskem stanju v naravi, iz katere je razvidno, da je v zvezi s spornim GERK-om ... izjavil, da je zemljišče zorano in zasejano s travo. Navedena izjava in njena vsebina med strankama ni sporna. Odločitev pa je oprta tudi na podatke dne 16. 9. 2014 izvedenega kontrolnega pregleda na kraju samem za površine in ukrep KOP in v tej zvezi sestavljen zapisnik, iz katerega je bilo razvidno med drugim tudi, da je del spornega GERK-a reka Drava poplavila in odnesla ter podatek, da je na delu GERK-a v površini 2.42 travinje.

13. Tožnik je že v tožbi zatrjeval, da na spornem GREK-u ... ni prišlo do namerne kršitve. Pojasnil je, da gre za površino 2,56 ha, ki leži ob Dravi, na izrazito poplavnem območju. V tožbi je pojasnil tudi, da je po poplavah v letu 2012 in 2013 na tem zemljišču ponovno vzpostavil kmetijsko rabo, zemljišče preoral in zasejal s travo. Skliceval se je tudi na pričo, B.B., ki mu je spomladi 2014 pomagal površino zasejati s travo.

14. Enako izjavo je tožnik podal tudi na zaslišanju na glavi obravnavi in sodišču prepričljivo pojasnil, da sporni GERK leži ob Dravi, na t.i. ... . Površina GERK-a je bila poplavljena že leta 2013, škodo je z lastnim delom večinoma saniral, ter na površini vzpostavil predpisano kmetijsko rabo. Na glavni obravnavi zaslišana priča B.B. je izpovedala, da je spomladi 2014 pomagal tožniku strojno dosejati travo, približno 3 ha. Navedeni izjavi, tožnikovo in izjavo na glavni obravnavi zaslišane priče, v katere izpovedbo sodišče ne dvomi, saj je priča prepričljivo pojasnila okoliščine v katerih je tožniku pomagala, potrjujeta tožnikovo zatrjevanje v upravnem postopku (v pritožbenem postopku), da je imel v letu 2014 v obdelavi (najmanj) 2.56 ha kmetijskih površin, posejanih s travo in obenem, kot pravilno in skladno s stanjem v naravi, tudi dne 24. 4. 2014 podano izjavo na upravni enoti.

15. V nadaljevanju je sodišče vpogledalo v zapisnik o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine in ukrep KOP z dne 16. 9. 2014. Iz njega izhaja, da je kontrolnemu pregledu poleg kontrolorja prisostvoval tudi tožnik. V zvezi z ugotovitvami za GERK ... iz zapisnika izhaja podatek, da je prijavljena površina navedenega GERK-a 25.6 ha, s prijavljeno rabo 1100, ter izmerjeno in obenem ugotovljeno površino 0,13 ha. V opombah za del GERK-a je navedeno, da je na delu GERK-a Drava poplavljala in je tudi velik del GERK-a odneslo, zato je kontrolor na tem delu GERK-a označil indikator za naravno nesrečo. Iz navedenih ugotovitev izhaja tudi opomba za del GERK-a, in sicer, da je na površini 2.42 na delu GERK-a travinje.

16. Ob upoštevanju zgoraj navedenega podatka, ki izhaja iz zapisnika, je tožnik na glavni obravnavi sodišču na izrecno vprašanje, ali je bil sporni GERK v večjem delu pod vodo, torej poplavljen, pojasnil, da je bil poplavljen. Pojasnil je tudi, da je bil večinoma ta del pod vodo tudi v času kontrolnega inšpekcijskega pregleda in da je do danes posledice poplave v večji meri saniral. Tožnik je vztrajal pri trditvi, da je bil v času kontrolnega pregleda celoten GERK posejan s travo, kar je bilo pod poplavno vodo in zaradi pozne ure ogleda slabo vidno. Menil je tudi, da je, ob upoštevanju podatka, da je ob priliki kontrolnega pregleda že kontrolor zapisal, da gre za naravno nesrečo in da je splošno znano dejstvo, da so bile v dneh 13. do 15. 9. 2014 poplave, zadostil pogoju prijave višje sile oziroma meni tudi, da je bila zaradi osebnih okoliščin na njegovi strani ta prijava podana pravočasno.

17. Ker je izpodbijana odločitev oprta na ugotovitev o razliki med prijavljeno površino GERK-a ... v izjavi o dejanskem stanju v naravi dne 24. 4. 2014 in ugotovitvami kontrolnega pregleda na kraju samem z dne 16. 9. 2014, je bila ob upoštevanju definicije namerne čezmerne prijave iz 32. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014, po presoji sodišča odločitev o zavrnitvi celotnega zahtevka za izplačilo plačilnih pravic preuranjena. Že podatki zapisnika z dne 16. 9. 2014 sami po sebi izkazujejo oziroma potrjujejo tožnikovo zatrjevanje, da je bila na večjem delu spornega GERK-a indicirana naravna nesreča, tožnik pa je, enako kot na glavni obravnavi zaslišana priča, prepričljivo pojasnil tudi razloge, zakaj je 24. 4. 2014 na upravni enoti podal izjavo o dejanskem stanju v naravi, iz katere je razvidno, da je zemljišče GERK-a ... zorano in zasejano s travo.

18. Ob upoštevanju navedenega sodišče ugotavlja, da je tožnik v postopku pred izdajo odločbe (pritožbenega organa) ugovarjal nepravilni ugotovitvi dejanskega stanja in svoj ugovor oprl (tudi) na splošno znane podatke o naravni nesreči, poplavi. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na ugotovitve kontrolnega pregleda na kraju samem z dne 16. 9. 2014 in štela, da je bila s tožnikovim sodelovanjem na ogledom in podpisom zapisnika kot točnega, izčrpana postopkovna dolžnost organa iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter v nadaljevanju odločitev oprla tudi na podatke evidence dejanske rabe iz leta /kontrole 2014. 19. Tožena stranka je torej v pritožbenem postopku, skladno s pooblastilom iz prvega odstavka 251. člena ZUP, sama ugotavljala (v okviru pritožbenih navedb) dejansko stanje, zato bi po presoji sodišča morala upoštevati določbo 9. člena ZUP. Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZUP je namreč treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, preden se izda odločba, tretji odstavek 9. člena ZUP pa določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.

20. Sodišče se ne strinja s stališčem tožene stranke, da to ni bilo potrebno, ker je bilo dejansko stanje v celoti ugotovljeno na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz Zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine in ukrep KOP z dne 16. 9. 2014. Že iz zapisnika namreč izhajajo podatki o naravni nesreči, ki je bila indicirana na spornem GERK-u, prav tako pa je tožnik že v pritožbi opozarjal, da je bila namerna kršitev na GERK-u ugotovljena na podlagi starih posnetkov, kjer so bile še vedno vidne posledice prejšnjih poplav in zatrjeval, da je bila v letu 2014 raba tega GERK-a izključno kmetijska.

21. Zaradi kršitve pravil postopka (9. člena ZUP) in posledično ugotovitve, da tožniku ni bila dana možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo odločbe, je sodišče tožbi ugodilo in v skladu je v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, vrnilo organu v ponovni postopek.

K II. točki izreka:

22. Ker je tožeča stranka s tožbo uspela, je bilo treba odločiti tudi o njeni zahtevi po povrnitvi stroškov. Stroške revizijo, ki jih je tožeča stranka priglasila, je sodišče priznalo upoštevaje tretji odstavek 25. člena ZUS-1, v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

23. Stroške za tožbo je sodišče po ugotovitvi, da jo je tožnik vložil sam, odmerilo v skladu s Pravilnikom o povračilu stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik) v pavšalnem znesku v višini 15,00 EUR (3. člena Pravilnika).

24. Stroške revizijskega postopka je sodišče odmerilo po priglašenih stroških v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Revizijski stroški obsegajo nagrado za revizijo (5. točka Tarifne številke 30 v zvezi s Tarifno številko 18 OT), kar znaša 275,40 EUR, pavšalni znesek 2% za materialne stroške v višini 5,5 EUR, ter znesek DDV v priglašeni višini 22%, kar znaša 61,69 EUR, skupaj 342,69 EUR ter stroške kilometrine v priglašeni višini (112 km x 0,37 EUR) v znesku 41,44 EUR.

25. Skupaj znašajo priznani stroški 399,13 EUR, ki jih je tožena stranka tožeči dolžna povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi do plačila. Plačane sodne takse bodo skladno z določbo točke C. opombe 6.1. Taksne tarife ZST-1 vrnjene tožeči stranki po uradni dolžnosti.