Jedro

Pritožnica kot dedinja sodi v krog prizadetih oseb in bi morala biti zato vabljena na zapuščinsko obravnavo. Ker se to ni zgodilo, sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti le na podlagi podatkov v spisu, navedb dediča in pritožničine izjave, da zapuščino sprejema, temveč bi moralo razpisati zapuščinsko obravnavo in pritožnici omogočiti, da na njej sodeluje. Tega ne spremeni dejstvo, da je sodišče pritožnici vročilo zapisnik zapuščinske obravnave, iz katerega je izhajalo, da bo po pridobitvi dedne izjave zapustnikove hčere izdalo sklep o dedovanju. Zapuščinska obravnava je osrednje procesno dejanje zapuščinskega postopka, zato bi jo sodišče prve stopnje v odsotnosti dedinje lahko zaključilo le, če bi slednja z nje neupravičeno izostala ali če bi se sodelovanju na njej pisno odpovedala.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine po pok. V. E. in za njegova zakonita dediča razglasilo zapustnikova otroka S. E. in Z. C., vsakega z deležem do 1/2 zapuščine.

2. Zoper sklep se pritožuje dedinja Z. C. in navaja, da dedič S. E. na zapuščinski obravnavi ni navedel vseh nepremičnin, ki jih je kupil njun oče. Prav tako ni omenil, da je oče nanj prenesel stanovanjsko pravico na stanovanju na L., da ga je lahko kupil in ga nato prodal ter kupil večje stanovanje. Ko je prejela zapisnik o zapuščinski obravnavi, je pričakovala, da se bo ta nadaljevala tudi z njeno prisotnostjo in da bo lahko navedeno povedala, hkrati pa bi se dogovorili o delitvi zapuščine.

3. Dedič S. E. je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz podatkov spisa je razviden naslednji potek postopka: - sodišče prve stopnje je za dne 12. 10. 2017 razpisalo zapuščinsko obravnavo po pok. V. E. in nanjo vabilo zapustnikova otroka in dediča S. E. in Z. C.; - vabilo dedinji Z. C. ni bilo pravilno vročeno; - sodišče je zapuščinsko obravnavo opravilo v njeni odsotnosti; - na njej je ugotovilo obseg zapuščine in njene dolgove, dedič S. E. je podal dedno izjavo; - ob zaključku je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zapuščinska obravnava pogojno zaključi in da sklep o dedovanju izide pisno po prejemu podatkov o zapustnikovi hčeri ter po pridobitvi njene dedne izjave oziroma poteku roka za izjavo; - po pridobitvi njenega naslova je sodišče prve stopnje dedinji vročilo zapisnik o zapuščinski obravnavi in jo pozvalo, da v roku 15 dni poda dedno izjavo, sicer bo štelo, da zapuščino sprejema; - dedinja je dne 12. 3. 2018 sodišču posredovala izjavo, s katero se je priglasila k dedovanju; - sodišče prve stopnje je dne 13. 3. 2018 izdalo izpodbijani sklep.

6. Po določbi 205. člena Zakona o dedovanju (ZD) sodišče povabi na zapuščinsko obravnavo vse prizadete osebe ter jih v vabilu opozori, da lahko do konca postopka podajo pri sodišču izjavo, ali sprejmejo dediščino ali pa se ji odpovedujejo, in da bo sodišče odločilo o njihovih pravicah po podatkih, s katerimi razpolaga, če ne pridejo na narok ali ne podajo izjave. Na zapuščinski obravnavi sodišče obravnava vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, zlasti pa pravico do dediščine, velikost dednega deleža in pravico do volila (prvi odstavek 207. člena ZD). V skladu s tretjim odstavkom 207. člena ZD sodišče pravice oseb, ki ne pridejo na narok, čeprav so bile v redu povabljene, obravnava po podatkih, s katerimi razpolaga upoštevajoč njihove pisne izjave, ki prispejo do izdaje odločbe.

7. Pritožnica kot dedinja sodi v krog prizadetih oseb in bi morala biti zato vabljena na zapuščinsko obravnavo. Ker se to ni zgodilo, sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti le na podlagi podatkov v spisu, navedb dediča S. E. in pritožničine izjave, da zapuščino sprejema, temveč bi moralo razpisati zapuščinsko obravnavo in pritožnici omogočiti, da na njej sodeluje. Tega ne spremeni dejstvo, da je sodišče pritožnici vročilo zapisnik zapuščinske obravnave, iz katerega je izhajalo, da bo po pridobitvi dedne izjave zapustnikove hčere izdalo sklep o dedovanju. Zapuščinska obravnava je osrednje procesno dejanje zapuščinskega postopka, zato bi jo sodišče prve stopnje v odsotnosti dedinje lahko zaključilo le, če bi slednja z nje neupravičeno izostala ali če bi se sodelovanju na njej pisno odpovedala (primerjaj 279.a člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Noben od teh pogojev v obravnavanem primeru ni izpolnjen.

8. Ker je sodišče prve stopnje kršilo določbi 205. člena in tretjega odstavka 207. člena ZD, ti kršitvi pa sta lahko vplivali na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, je slednji obremenjen z relativno bistveno kršitvijo določb postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP in 163. členom ZD).

9. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka razpisati zapuščinsko obravnavo in nanjo povabiti oba dediča, nato pa ob upoštevanju njunih navedb v pritožbenem postopku ponovno odločiti o dedovanju po zapustniku.

10. Pritožbeno sodišče se je za razveljavitev sklepa odločilo, ker ne more in ne sme namesto sodišča prve stopnje opraviti zapuščinske obravnave, saj bi bilo s tem prekomerno poseženo v pravico do sojenja na dveh stopnjah in pravico do pritožbe. S takšno odločitvijo ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP). Niti po času smrti zapustnika in uvedbe postopka niti po vsebini spora namreč ne gre za primer, ki bi terjal, da sodišče druge stopnje prevzame funkcijo sodišča prve stopnje in samo odloči o dedovanju po zapustniku.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.