Jedro

Sodišče se mora opredeliti, kateri posamični letni in mesečni izdatki so potrebni za preživljanje otrok in so v skladu s sposobnostjo in (finančno) zmožnostjo preživninskih zavezancev.

Otroški dodatek se upošteva pri preživninskem bremenu zavezancev le v primerih, ko preživninski zavezanci nimajo dovolj lastnih finančnih sredstev za kritje osnovnih preživninskih potreb mld. otrok.

Stroški izobraževanja posameznega preživninskega zavezanca nimajo prednosti pred preživnino, ki jo je dolžan plačevati za otroke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu (prvi in tretji odstavek izreka sodbe) razveljavi ter se zadeva v navedenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Zadeva se dodeli drugemu sodniku.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožnik dolžan plačevati za preživljanje otrok mld. M. K. in mld. A. K. mesečno preživnino za vsakega po 200,00 EUR od 1. 11. 2010 dalje (prvi odstavek izreka sodbe), višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (drugi odstavek izreka sodbe) ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (tretji odstavek izreka sodbe).

2. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) ter navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožnik od 1. 10. 2010 do 28. 2. 2011 plačeval mesečno preživnino v višini 100,00 EUR, od 1. 3. 2011 pa plačuje 120,00 EUR mesečno za vsakega otroka. Sodba tožniku nalaga obveznosti, ki so poravnane, kar je materialnopravno zmotno, saj se tožniku nalaga obveznost, ki ne obstoji. Pritožbeno sodišče je sodišče prve stopnje že opozorilo, da mora pri odločitvi upoštevati, da je tožnik del preživninske obveznosti že poravnal, vendar tega prvo sodišče v sodbi ni upoštevalo. Med pravdnima strankama ni sporno, da je tožnik navedene obveznosti poravnal, razhajanje je zgolj v tem, ali je tožnik plačal vse obroke vključno z januarjem 2011, oziroma ali je izostalo eno nakazilo. Sodišče prve stopnje je nepravilno upoštevalo, da tožnik prejema mesečno 30,00 EUR iz naslova predavanj, saj tega dodatnega zaslužka več nima. Nepravilno prvo sodišče ugotavlja, da niso potrebni stroški tožnika za dodatno izobraževanje, saj je navedeni strošek povezan z zaposlitvijo. Prvo sodišče bi moralo upoštevati, da toženka ni uveljavila pravice do otroškega dodatka, ki otrokoma pripada po zakonu, neutemeljeno pa zatrjuje, da ga ne dobiva zato, ker nima urejene preživnine. Prvo sodišče pri določitvi preživninske obveznosti tožnika ni upoštevalo, da ima toženka višje dohodke, in da ima tudi toženec stroške s preživljanjem otrok, ko ima z njimi stike. Prvo sodišče je zmotno upoštevalo za mld. M. strošek vrtca, čeprav že obiskuje šolo. Strošek za šolo v višini 200,00 EUR in strošek za torbo v višini 72,00 EUR sta previsoka, ob tem, da so se stroški za M. z vstopom v šolo znižali. Zmotno je stališče prvega sodišča, da niso odločilne cene za izdatke otrok, saj izdatki, ki jih navaja tožnica niso v okviru premoženjskih zmožnosti roditeljev, tožnik pa je v postopku navedel, kakšni so racionalni mesečni stroški mld. otrok.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje (znova) ni opredelilo, kateri posamični letni in mesečni izdatki so potrebni za preživljanje otrok in so v skladu s sposobnostjo in (finančno) zmožnostjo pravdnih strank in tudi ni ugotovilo, kakšna je (skupna) višina mesečnih stroškov za mld. M. K. in mld. A. K., čeprav je pritožbeno sodišče v sklepu IV Cp 2081/2011 z dne 15. 6. 2011 (2) posebej opozorilo prvo sodišče, da se bo moralo pri ponovnem odločanju v sodbi določno opredeliti do teh relevantnih dejstev, na podlagi katerih bo šele mogoče določiti preživninsko zavezo pravdnih strank do mld. otrok. Naloga sodišča res ni, kot to ugotavlja v sodbi prvo sodišče, da pravdnim strankam pove, katere stroške je treba zmanjšati (3), mora pa sodišče v obrazložitvi sodbe pojasniti, kateri stroški in v kakšni višini so potrebni za mesečno preživljanje otrok, ki so v skladu z zmožnostmi preživninskih zavezancev (4). Gre za odločilna dejstva, do katerih se prvo sodišče znova ni opredelilo, zato sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato se je ne da preizkusiti, s tem pa je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz navedenega razloga je bilo treba sodbo v izpodbijanem delu razveljaviti. Treba je še dodati, da ima sodišče prve stopnje lahko drugačno materialnopravno stališče kot pritožbeno sodišče, vendar mora na podlagi prvega odstavka 362. člena ZPP opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v sklepu, s katerim je bila sodba sodišča prve stopnje že razveljavljena.

5. Pritožbeno sodišče glede na pritožbene navedbe pojasnjuje, da otroškega dodatka ni moč upoštevati na način, da bi se znižala preživninska obveznost toženca, posebej glede na izkazane dohodke pravdnih strank, saj otroški dodatek ni namenjen znižanju preživninske obveznosti roditeljev. Je le oblika denarne socialne pomoči, s katero se zadovoljujejo tiste potrebe mld. otroka, ki jih roditelja zaradi skromnejših finančnih zmožnosti ne moreta zadovoljiti. Otroški dodatek se upošteva pri preživninskem bremenu zavezancev le v primerih, ko preživninski zavezanci nimajo dovolj lastnih finančnih sredstev za kritje osnovnih preživninskih potreb mld. otrok (5). Tožnik ima sorazmerno visoke dohodke, zato otroškega dodatka ni moč upoštevati pri znižanju njegove preživninske obveznosti. Nenazadnje toženka zatrjuje, da bo CSD določil otroški dodatek potem, ko bo določena preživnina.

6. Sodišče prve stopnje naj v novem sojenju ugotovi, kakšne so finančne zmožnosti roditeljev, pri čemer stroški izobraževanja posameznega preživninskega zavezanca nimajo prednosti pred preživnino, ki jo je dolžan plačevati za otroke, hkrati naj se tudi ugotovi, ali bi preživninska zavezanca z dodatnim delom lahko ustvarila dodatne zaslužke, upoštevajo pa naj se le krediti, ki so bili pridobljeni v času trajanja zakonske skupnosti za potrebe življenjske skupnosti, ki so sedaj še vedno del plačilnega bremena pravdnih strank, ostali krediti (ali posojila) naj se ne upoštevajo. Ugotoviti bo treba kakšni so potrebni izdatki preživninskih zavezancev, ki morajo biti v sorazmerju z njihovimi finančnimi zmožnostmi in preživninskimi potrebami otrok, nato pa naj se ugotovijo posamični potrebni izdatki za vsakega otroka (primerjaj drugi odstavek 129.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (6)), ki so se zaradi spremenjenih razmer časovno spreminjali (npr. mld. M. sedaj obiskuje šolo, kar pa še ne pomeni, da bodo zato stroški nižji zgolj iz razloga, ker je odpadel strošek za plačilo vrtca, kot to zatrjuje tožnik (7)). Prvo sodišče naj upošteva, da toženka ne bo imela stroškov za prehrano, ko bosta otroka pri tožencu, ugotovi naj, ali se stiki redno izvajajo, pri porazdelitvi preživninskega bremena pa naj upošteva višino dohodkov, ki jih pravdni stranki prejemata (oziroma bi jih lahko prejemali), ter da bo v pretežni meri breme varstva in vzgoje na toženki. Glede na izkazano plačo tožnika pa je moč že sedaj ugotoviti, da preživninska obveznost ne more biti določena zgolj v višini kot jo predlaga tožnik, prvo sodišče pa bo moralo tudi upoštevati delna plačila tožnika pri določitvi preživninske obveznosti toženca za obdobje od odgovora na tožbo toženke, v katerem je zahtevala plačilo preživnine, do izdaje sodbe in se opredeliti do spornega dejstva med pravdnima strankama, ali je tožnik delno plačeval preživnino za celotno vtoževano obdobje (8).

7. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in v izpodbijanem delu sodbo razveljavilo (glede določitve preživninske obveznosti tožnika in plačila pravdnih stroškov; prvi in tretji odstavek izreka sodbe) ter zadevo v navedenem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker sodišče prve stopnje ni opravilo vseh pravdnih dejanj in ni obravnavalo vseh spornih vprašanj, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče v sklepu IV Cp 2081/2011, je pritožbeno sodišče odločilo, da se zadeva dodelili drugemu sodniku (356. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 362. člena ZPP).

8. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločitev.

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) Glej 6. točko obrazložitve na strani 3 oziroma stran 57 sodnega spisa.

(3) Glej sodbo stran 13 oziroma stran 120 sodnega spisa.

(4) Sodišče prve stopnje se je opredelilo le glede stroškov v zvezi s šolo in stroškov bivanja.

(5) Primerjaj sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1188/2012, s katero je del sodne prakse sprejel drugačno materialnopravno stališče glede obračunavanja otroškega dodatka, kot je bila v veljavi do sedaj, novo materialnopravno stališče pa še ni bilo predmet obravnave pred Vrhovnim sodiščem RS v postopku revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti. Primerjaj tudi nasprotno stališče v sodbi Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1277/2012. (6) V nadaljevanju ZZZDR.

(7) Treba je upoštevati poleg šolskih potrebščin, tudi stroške šolske prehrane, izletov, obiskov kulturnih in športnih prireditev in podobno.

(8) Med pravdnima strankama je sporno ali je izostalo eno (mesečno) nakazilo.