Jedro

Državni posegi za varstvo koristi otroka so zapovedani, kadar je otrok že utrpel škodo ali kadar njegovim koristim grozi obstoječa nevarnost in je mogoče s precejšnjo gotovostjo predvideti, da bo otrok, če sodišče ne bo izreklo ukrepa za varstvo njegove koristi, lahko utrpel škodo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka nasprotne udeleženke se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, (I) da se toženki (nasprotni udeleženki) prepove odpeljati otroka iz Republike Slovenije ali zanj urediti prebivališče v tujini, dokler ni pravnomočno ugotovljeno očetovstvo ter se predlagatelju kot očetu omogoči redno in pogosto osebno druženje z otrokom večkrat tedensko na način, ki ga sodišče oceni kot najprimernejši. Zaradi materine po porodu prisotne zdravstvene obremenitve, zaradi katerih je bila hospitalizirana, je stalna prisotnost obeh staršev še posebej pomembna za stabilno skrb za otroka. (II) Odločitev o stroških postopka je sodišče pridržalo za končno odločitev.

2.Zoper sklep sodišča prve stopnje predlagatelj vlaga pravočasno obširno laično pritožbo. Sklep izpodbija iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni in predlagani začasni ukrep izda, ker so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji, dejansko stanje pa je zadostno razjasnjeno in omogoča takojšnjo odločitev brez vračanja zadeve sodišču prve stopnje.

3.Nad nasprotno udeleženko ni izvajal nobenega psihičnega pritiska. Otrokove koristi imajo prednost. Presoja sodišča prve stopnje glede posega v pravice matere ni pravilna. Ukrep je nujen, ker obstaja konkretna in realna nevarnost odtujitve otroka, kar potrjujejo pretekla samovoljna ravnanja matere. Ugotovitve o dejanski skrbi za otroka med hospitalizacijo nasprotne udeleženke so napačne. Predlagatelj je v tem obdobju aktivno, kontinuirano in odgovorno sodeloval pri vsakodnevni skrbi za otroka. Vzel je teden dni dopusta, bil nato vsak dan prisoten pri otroku in pri njem ostajal tudi čez noč. Odločitev nasprotne udeleženke za porod v Nemčiji in za tvegano pot nazaj v Slovenijo je bila neodgovorna. Vzorec samovoljnega in nezanesljivega odločanja pa se ponavlja. Poročila CSD1 niso verodostojna podlaga za odločitev. Delo strokovne delavke CSD je nestrokovno in pristransko. Zamolčane so ključne navedbe glede kričanja in izbruhov matere. V postopkih, ki posegajo v temeljne pravice otroka in staršev, sodišče ne sme odločati na podlagi poročila, ki ni objektivno in daje vtis vnaprej oblikovanega zaključka, v katerem je oče sistematično diskreditiran, dejanske okoliščine pa so selektivno prezrte. V postopku je treba postaviti ustreznega izvedenca. Nasprotna udeleženka se je na spletni aplikaciji predstavljala kot A. A. v Sloveniji, urejala je stanovanje na B., nato pa dejstva preoblikovala in ustvarila vtis, da naj bi bila Nemčija primarno življenjsko središče otroka. Nasprotna udeleženka ni ekonomsko ali eksistenčno vezana na Nemčijo, ker je upokojenka in opravlja zgolj občasno delo kot dopolnilno dejavnost. Ureditev očetovstva ni mogoča zaradi ravnanj nasprotne udeleženke in obstaja realna nevarnost odtujitve otroka, ki si ga nasprotna udeleženka prilašča. Otrok je od rojstva ves čas v hiši A. A. na B., predlagatelj pa ni nikoli izvedel nobenega dejanja, ki bi kazalo na odvzem, poskus odvzema ali grožnjo z odvzemom otroka. Z nasprotno udeleženko sta bila izrecno dogovorjena, da se priznanje očetovstva takoj po pridobitvi otrokovega rojstnega lista uredi v Republiki Sloveniji. Pojem nujnosti in ogroženosti otroka je sodišče prve stopnje obravnavalo preozko in vsebinsko napačno. Prezrlo je, da je trajna in dolgotrajna prekinitev oziroma bistvena omejitev odnosa z enim od staršev v sodni in strokovni praksi prepoznana kot ena najtežjih oblik čustvene in razvojne škode za otroka. Pravočasna sodna intervencija ni namenjena zgolj reševanju že nastale škode, temveč predvsem preprečevanju škode, ki z visoko stopnjo verjetnosti nastaja.

4.Na pritožbo je odgovorila nasprotna udeleženka. Navaja, da je njeno in otrokovo običajno prebivališče v Nemčiji, kjer tudi teče postopek urejanja očetovstva in zato naslovno sodišče ni pristojno za vodenje postopka, odločati pa se mora po nemškem pravu. Nasprotna udeleženka ima v Nemčiji tudi delujoče podjetje. Sodišče in CSD bi se morala pred izdajo sklepa prepričati o tem, katero pravo je treba uporabiti. Predlog je treba zavreči, ker je nasprotna udeleženka očetovstvo pred pristojnim organom v Nemčiji priznala. Izjavo prilaga. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.V skladu s 350. členom ZPP2 v zvezi s 42. členom ZNP-13 pritožbeno sodišče preizkusi odločbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Glede pristojnosti je sodišče prve stopnje pristojnost slovenskega sodišča pravilno, glede na to, da med udeležencema ni sporno, da se je otrok C. A., rojen 2025, ob vložitvi predloga nahajal v Sloveniji, vezalo na 7. člen Uredbe Bruselj II b4, ker ob odločanju ni uspelo ugotoviti otrokovega državljanstva, niti njegovega stalnega ali začasnega bivališča (C2), pa je na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZMZPP5 utemeljeno uporabilo slovensko pravo6. Pritožbeno sodišče se v nadaljevanju opredeljuje le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za sprejeto odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP).

7.Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da je izdaja začasne odredbe omejena le na nujne primere, v katerih je zaradi ogroženosti otroka treba nemudoma začasno urediti določeno razmerje, kar mora predlagatelj začasne odredbe utemeljiti in izkazati. Ogroženost otroka in s tem potrebo po izreku ukrepa prepovedi odpeljati otroka iz Republike Slovenije ali zanj urediti prebivališče v tujini ter odreditvi rednega in pogostega druženja predlagatelja z otrokom, predlagatelj veže na ureditev očetovstva za otroka, ki naj bi se mu nasprotna udeleženka izogibala.

8.Sodišče prve stopnje je predlog predlagatelja zavrnilo, ker je ugotovilo, da predlagatelj ni zadostno izkazal ogroženosti otroka v primeru, če sodišče njegovemu predlogu ne bo sledilo. Na osnovi stališča CSD, ki izhaja iz mnenja z dne 1. 12. 20257, je sodišče prve stopnje štelo, da je s stopnjo verjetnosti izkazano, da mati želi očetovstvo urediti v Nemčiji in očetovstva predlagatelju ne oporeka.

9.Sodišče izreče ukrep za varstvo koristi otroka, če ugotovi, da je otrok ogrožen, otrok pa je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, škoda pa obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (157. člen DZ8).

10.Glede na s strani nasprotne udeleženke predloženo potrdilo o soglasju matere k priznanju očetovstva s strani predlagatelja (B12) se je stališče CSD iz mnenja z dne 1. 12. 2025 potrdilo, zaključek sodišča prve stopnje, da otrok zato ni ogrožen, se je izkazal za pravilnega, drugačno predlagateljevo pritožbeno zatrjevanje pa za neutemeljeno.

11.Pričakovanja predlagatelja o skupnem življenju (v Sloveniji) se (trenutno) ne uresničujejo, a to še ne pomeni, da je zaradi tega otrok ogrožen. Državni posegi za varstvo koristi otroka so zapovedani, kadar je otrok že utrpel škodo ali kadar njegovim koristim grozi obstoječa nevarnost in je mogoče s precejšnjo gotovostjo predvideti, da bo otrok, če sodišče ne bo izreklo ukrepa za varstvo njegove koristi, lahko utrpel škodo. Škoda na telesnem ali duševnem zdravju pri otroku ni zatrjevana, precejšnja verjetnost, da bo ta brez ukrepa sodišča nastala, pa ni izkazana.

12.Predlagatelj ogroženost otroka gradi na trditvi, da si mati otroka prilašča in ga želi od predlagatelja odtujiti, saj se izogiba priznanju očetovstva. Hipotetična možnost za trajno ali dolgotrajno prekinitev odnosa starša z otrokom, ker lahko nasprotna udeleženka otroka odpelje v Nemčijo ali mu tam uredi bivališče, ker očetovstvo ni urejeno, ne zadostuje za oceno, da se bo odtujitev s precejšnjo verjetnostjo tudi zgodila. Kljub opisu ravnanj matere pred porodom, ob porodu in po porodu, s katerimi se predlagatelj ne strinja in jih ocenjuje kot tvegana, predlagatelju ni mogoče pritrditi, da želi mati otroka od predlagatelja odtujiti. Nasprotna udeleženka predlagatelju stikov z otrokom ne preprečuje, trditev, da ne želi urediti očetovstva, pa se je tudi izkazala za napačno. Glede na predlagateljevo prepričanje, da nasprotna udeleženka na Nemčijo ni ekonomsko ali eksistenčno vezana, otrok pa je po rojstvu bival v Sloveniji, se tudi ni mogoče strinjati s predlagateljem, da je nasprotna udeleženka dejstva preoblikovala in ustvarila vtis, da je Nemčija primarno življenjsko središče otroka, kar naj bi predstavljalo resno in konkretno tveganje postopne odtujitve otroka od očeta. Če starši ne živijo skupaj (lahko živijo tudi zelo daleč narazen), to avtomatično ne pomeni, da je eden od staršev potisnjen na obrobje otrokovega življenja, temveč so se dolžni starši (vpisani v rojstni list otroka)9 o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka ter o stikih z otrokom dogovoriti. Pri tem jim pomaga center za socialno delo ali mediator, sicer pa o tem (na podlagi ustreznega predloga) odloči sodišče. Glede na to, da so vse ostale predlagateljeve navedbe vezane pretežno na ta vprašanja, ki se v tem postopku ne obravnavajo, pritožbeno sodišče na njih ne odgovarja.

13.Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

14.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Center za socialno delo.

2Zakon o pravdnem postopku.

3Zakon o nepravdnem postopku.

4Uredba sveta (EU), številka 2019/1111 z dne 25. julija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter mednarodnem protipravnem odvzemu otrok.

5Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku.

6Tudi iz odgovoru na pritožbo priloženega potrdila o prijavi izhaja, da ima otrok prijavljeno bivališče v Nemčiji s 15. 1. 2026 (B10).

7Mnenje CSD ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskih mnenj in izdelajo ga strokovnjaki, tako da je sorodno izvedenskemu mnenju.

8Družinski zakonik.

9Glede na predloženo soglasje matere (B12) na strani nasprotne udeleženke ni ovir, da se predlagatelja kot očeta vpiše v rojstni list otroka C. A., rojenega 2025 in lahko za to poskrbi predlagatelj.