Jedro

V primeru prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku na podlagi javne dražbe se lastninska pravica pridobi s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ter ima vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi le deklaratorni pomen. Glede na navedeno in upoštevaje predložene dokaze tožnica v času vložitve vloge za brezplačno pravno pomoč ni bila več lastnica spornega poslovnega prostora, kar pomeni, da v vlogi ni navajala neresničnih podatkov.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 172/2014-2 z dne 30. 1. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za brezplačno pravno pomoč v zvezi s postopkom opr. št. III P 483/2013, ki teče pri Okrožnem sodišču v Mariboru. Kot razlog za zavrnitev prošnje je navedla, da je tožnica v svoji vlogi navedla neresnične podatke, ko je v obrazcu obkrožila, da ni lastnica nobenih nepremičnin. Organ za BPP pa je po uradni dolžnosti opravil poizvedbe pri Geodetski upravi RS ter ugotovil, da je prosilka lastnica poslovnega prostora v izmeri 20,6 m2 na naslovu ... V skladu z določbo 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) prosilec kazensko in materialno odgovarja za pravilnost podatkov, ki jih navede v vlogi. Po določbi petega odstavka 20. člena ZBPP organ, če ugotovi, da je prosilec v izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, izda zavrnilno odločbo.

Tožnica v tožbi ugovarja odločitvi organa za BPP, saj v vlogi ni navedla neresničnih podatkov. Zatrjuje, da ni lastnica lokala na naslovu ..., ker je bila nepremičnina prodana na dražbi dne 11. 5. 2011, sklep o tem pa je postal pravnomočen 25. 9. 2012. Tožbi je priložila tudi sklep o domiku z dne 16. 5. 2011 ter sklep o izročitvi nepremičnine z dne 19. 4. 2012. Sodišče je štelo, da tožnica smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno ali je tožnica v svoji vlogi navedla neresnične podatke, ko je v obrazcu izjave obkrožila, da ni lastnica nepremičnin.

Po določbi 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcijo zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke.

Tožena stranka je svojo odločitev oprla na podatke Geodetske uprave RS, iz katerih izhaja, da naj bi bila tožnica lastnica poslovnega prostora v izmeri 20,6 m2 na naslovu ..., ki sicer ni vpisan v zemljiški knjigi. V zvezi s tem tožnica v tožbi zatrjuje in dokazuje, da je bila navedena nepremičnina v izvršilnem postopku prodana na javni dražbi dne 11. 5. 2011 in domaknjena kupcu dne 16. 5. 2011. Prav tako je bila nepremičnina na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 19. 4. 2012, ki je postal pravnomočen 25. 9. 2012, že izročena kupcu.

V skladu z določbami Stvarno pravnega zakonika (SPZ) pridobitev nepremičnine na podlagi odločbe sodišča predstavlja originalni način pridobitve lastninske pravice. V primeru prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku na podlagi javne dražbe se namreč lastninska pravica pridobi s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ter ima vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi le deklaratorni pomen.

Organ, ki je pristojen za odločanje o brezplačni pravni pomoči, je dolžan v postopku upoštevati določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Po določbah ZUP je temeljno načelo varstva pravic strank (člen 7), ki določa, da mora organ strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Prav tako mora organ dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščina, ki so pomembne za odločbo (načelo zaslišanja stranke – 9. člen ZUP). V skladu s tem je zato treba strankam zagotoviti pravico do zaslišanja, do seznanitve z rezultati ugotovitvenega postopka, do navajanja dejstev, ki so v njihovo korist, do predlaganja dokazov.

V obravnavanem primeru sodišče ugotavlja, da so bile navedene postopkovne določbe ZUP kršene, te kršitve pa predstavljajo bistveno kršitev pravil upravnega postopka po določbi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Tožena stranka tako tožnice ni seznanila z ugotovitvami, ki izhajajo iz podatkov, ki jih je pridobila od Geodetske uprave RS, ter ji ni dala možnosti, da se o teh podatkih izjasni ter predloži nasprotne dokaze. Dokazi, ki jih je tožnica priložila k tožbi, zato ne predstavljajo nedopustne tožbene novote v smislu tretjega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

V posledici ugotovljene kršitve je dejansko stanje ostalo nepravilno ugotovljeno, kar je vplivalo tudi na uporabo materialnega prava. Glede na določbe SPZ in predložene dokaze namreč tožnica v času vložitve vloge za BPP ni bila več lastnica spornega poslovnega prostora. Sodišče je zato tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo vrnilo toženi stranki, da opravi ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja tožena stranka vlogo tožnice presodila po vsebini, torej ali izpolnjuje premoženjske in vsebinske kriterije za odobritev brezplačne pravne pomoči.