Jedro

Preklic ali odpoved pooblastila začne v razmerju do sodišča učinkovati s trenutkom, ko je sodišče z njim seznanjeno, ne pa tedaj, ko pooblastilo preneha učinkovati v notranjem razmerju med pooblastiteljem in pooblaščencem. Dokler preklic ali odpoved pooblastila sodišču nista naznanjena, mora sodišče v skladu s posebno določbo 137. člena ZPP vsa sodna pisanja vročati pooblaščencu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da ima B. Š. proti zapuščini po pok. V. Š. terjatev v skupni vrednosti 1.750 DEM, kar so tožene stranke dolžne priznati, nasprotni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da ena osmina nepremičnin pok. V. Š., ki so predmet zapuščinskega postopka pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, opr. št. II D 1513/.., ne spada v zapuščino in se zato izločijo iz zapuščine v korist tožnice, pa je zavrnilo. Nadalje je tožencem v plačilo naložilo pravdne stroške tožeče stranke v višini 117.970,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.11.2003 dalje do plačila.

Zoper sodbo se pritožuje prva toženka oz. tožeča stranka po nasprotni tožbi (v nadaljevanju prva toženka) iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Sodišče prve stopnje je kršilo 12. člen ZPP, saj je prva toženka imela pooblaščenca le na začetku postopka, zato bi jo moralo sodišče prve stopnje poučiti, katera pravdna dejanja lahko opravi. Vabilo za narok dne 11.6.2003 prvi toženki ni bilo pravilno vročeno, enako pa velja tudi za vabilo na narok dne 8.10.2003. Slednje je bilo namreč vročeno sinu A. K., ki še ni polnoleten. Sin ji vabila ni izročil, takšna vročitev pa je v nasprotju s 140. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Na obravnavi dne 14.11.2003, ki se je samo nadaljevala, pa je sodišče prve stopnje ni opozorilo, da naj predloži listine oz. naj si zaradi zapletenosti primera najde pooblaščenca, saj je bilo očitno, da se prva toženka ne more sama zastopati. Prva toženka ne razume pomena prvega naroka za glavno obravnavo in pomena eventualne maksime, saj je prava neuka stranka. Sodišče prve stopnje je s tem kršilo tudi določbo 283. člena ZPP. Ker ni poskrbelo, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, da se dajo vsa potrebna pojasnila zaradi ugotovitve spornega dejanskega stanja in spornega pravnega razmerja, je kršilo tudi določbo 285. člena ZPP. Prva toženka je dokaze ponudila že v pripravljalnem spisu in s tem pred prvim narokom. Ko je sodišče prve stopnje opravilo narok dne 14.11.2003, bi moralo postopati v skladu z 2. odstavkom 302. člena ZPP in ji opisati potek prejšnjega naroka ali celo skleniti, da se obravnava začne znova. Ta kršitev je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, saj prva toženka ni vedela, kaj se je dogajalo na prejšnji obravnavi.

Prav tako ji niso bile prebrane izpovedbe zaslišanih prič, niti vročen zapisnik. V zvezi s tožbenim zahtevkom tožeče stranke oz.

tožene stranke po nasprotni tožbi (v nadaljevanju tožnik) pa prva toženka meni, da sodišče prve stopnje ne bi smelo ugoditi temu zahtevku, saj konkretni dokazi niso bili izvedeni. Verjelo je le izpovedbi tožnika, višina zahtevka pa je ostala nedokazana. Ker je tožnik sam dedič, mu pripada samo 3/4 terjatve. Tudi pravdni stroški so odmerjeni nepravilno, saj je bil narok z dne 11.6.2003 preložen samo zato, ker tožnikov pooblaščenec ni vedel, koga zastopa.

Tožnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeni očitki o kršitvi določb 12. člena, 283. člena, 285. člena in 2. odstavka 302. člena ZPP niso utemeljeni. Prva toženka je bila na dokazno prekluzijo v smislu prvega odstavka 286. člena ZPP opozorjena že v vabilu na prvi narok za glavno obravnavo (po uveljavitvi novega Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99). Prav tako pa se prva toženka prvega naroka, na katerem je sodišče prve stopnje v skladu z 285. členom ZPP stranke opozorilo tudi na nezadostne dokaze (in na katerem bi jo sodišče prve stopnje še lahko poučilo o dokazni prekluziji), kljub izkazanem vabilu ni udeležila. Sodišče prve stopnje prve toženke tudi ni bilo dolžno na naroku dne 14.11.2003 seznaniti s potekom prejšnjega naroka v takšnem obsegu, kot to meni pritožnica. Sodišče prve stopnje bi bilo dolžno v skladu s tretjim odstavkom 302. člena ZPP narok začeti znova samo v primeru, če bi se narok opravil pred spremenjenim senatom, kar pa se v obravnavani zadevi ni zgodilo. Določba 283. člena ZPP pa je predvidena za primere, ko sodišče oceni, da se stranka ne zna zastopati sama in očitno potrebuje pomoč pooblaščenca, vendar pa slednje iz poteka predmetnega postopka tudi po oceni pritožbenega sodišča ni razvidno. Zmotno je tudi stališče, da vabili na narok za glavno obravnavo dne 11.6.2003 in 8.10.2003 prvi toženki nista bili pravilno vročeni iz razlogov, navedenih v pritožbi. Vabilo za narok dne 11.6.2003 je bilo prvi toženki vročeno v skladu s 142. členom v povezavi s 140. členom ZPP, vabilo za narok dne 8.10.2003 pa je bilo prvi toženki vročeno v skladu s 140. členom ZPP, pri čemer je treba opozoriti, da cit. člen ne določa, mora biti član gospodinjstva, ki pisanje prevzame, polnoleten. Navedeni člen ZPP govori o odraslemu članu gospodinjstva, kar pa je nedvomno bil tudi 16 - letni sin prve toženke, ki je pisanje prevzel. Ne glede na navedeno pa pritožba pravilno opozarja, da v obravnavanem primeru vabila na narok niso bila pravilno vročena, zaradi česar prvi toženki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Iz spisovnih podatkov namreč izhaja, da je prva toženka nasprotno tožbo vložila po pooblaščencu, odvetniku J. V. (pooblastilo se nahaja v pridruženem spisu). Glede na to, da v spisu ni obvestila o morebitnem preklicu ali odpovedi tega pooblastila, je potrebno šteti, da pooblastilno razmerje med prvo toženko in njenim pooblaščencem ni prenehalo.

Preklic ali odpoved pooblastila začne v razmerju do sodišča učinkovati s trenutkom, ko je sodišče z njim seznanjeno, ne pa tedaj, ko pooblastilo preneha učinkovati v notranjem razmerju med pooblastiteljem in pooblaščencem. Ker iz navedenega izhaja, da prvo toženko v obravnavani zadevi (še vedno) zastopa pooblaščenec, bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti posebno določbo 137. člena ZPP in vsa sodna pisanja vročati njenemu pooblaščencu (vse dokler nista sodišču naznanjena preklic ali odpoved pooblastila). Ker pa vročitev vabil na narok pooblaščencu prve toženke ni bila opravljena, vabila stranki niso bila pravilno vročena, s tem pa je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbi prve toženke je bilo zato potrebno ugoditi in izpodbijano sodbo v celoti razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek

354. člena ZPP). Ker je bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti že iz navedenega razloga, se pritožbeno sodišče v nadaljnje presojanje utemeljenosti pritožbenih razlogov ni spuščalo.

V ponovnem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti opisano procesno kršitev s pravilno vročitvijo sodnih pisanj, nato pa o obravnavani zadevi ponovno odločiti.

Odločitev o stroških temelji na določilu 3. odstavka 165. člena ZPP.