Dostop posameznika do osebnih podatkov, ki jih o njem vodi detektiv

Datum

25.05.2024

Številka

07121-1/2024/604

Kategorije

Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Pogodbena obdelava podatkov, Zbirke osebnih podatkov

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 21. 5. 2024 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali je posameznik na njegovo zahtevo upravičen do njegovih osebnih podatkov iz evidenc, ki jih vodi detektiv. Omenjate tudi omejitev iz prvega odstavka 44. člena Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1) in mnenje IP št. 0712-557/2009/2 z dne 10. 12. 2009, iz katerega izhaja, da se lahko posameznik seznani z osebnimi podatki pri delodajalcu, ker je detektiv le njegov pogodbeni obdelovalec.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Uvodoma pojasnjujemo, da se lahko IP dokončno opredeljuje do konkretnih primerov uveljavljanja pravic posameznikov le v nadzornih postopkih.

Posameznik lahko uveljavlja pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (15. člen Splošne uredbe) pri izvajalcu detektivske dejavnosti, in sicer glede tistih osebnih podatkov, ki jih izvajalec v lastnem imenu vodi v internih zbirkah osebnih podatkov.

Obrazložitev:

Določba prvega odstavka 44. člena ZZD-1 v konkretnem primeru ne pride v poštev, ker se nanaša na evidence, ki jih vodi Detektivska zbornica.

Mnenje IP št. 0712-557/2009/2, z dne 10. 12. 2009 v konkretnem primeru ne pride v poštev, ker izvajalec detektivske dejavnosti ni pogodbeni obdelovalec naročnika – npr. delodajalca, pač pa je samostojni upravljavec zbirk osebnih podatkov, ki jih vodi v skladu s 45. členom ZDD-1. Mnenje je bilo izdano pred sprejetjem novega ZDD-1, pred sprejetjem Splošne uredbe in tudi pred sprejetjem ZVOP-2.

Splošna uredba v 15. členu ureja pravico posameznika, da se na njegovo zahtevo seznani z osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj (lastni osebni podatki). Poleg pravice do pridobitve reprodukcije osebnih podatkov, je posameznik upravičen tudi do določenih informacij o obdelavi osebnih podatkov. Postopkovna pravila so urejena zlasti v 12. členu Splošne uredbe in 14. členu ZVOP-2.

Izvajalec detektivske dejavnosti vodi tudi »evidenco pooblastil o opravljanju detektivskih storitev« in »evidenco poročil o opravljenih detektivskih storitvah« (45. člen ZDD-1). To sta interni zbirki osebnih podatkov, ki ju izvajalec vodi v lastnem imenu kot samostojni upravljavec. Ni pa izključeno, da lahko detektiv samostojno vodi še kakšne druge interne zbirke osebnih podatkov na drugi pravni podlagi, npr. izdana poročila ter zbrane informacije.

ZDD-1 izrecno ne določa izjeme oziroma omejitve od pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Poslovna skrivnost po prvem odstavku 33. člena ZDD-1 sama po sebi še ni omejitev, pač pa je učinke te določbe na uresničitev posameznikove zahteve odvisna od okoliščin konkretnega primera, ki jih mora v prvi fazi presoditi izvajalec.

Le izjemoma posameznik ne bi mogel uveljavljati pravice do seznanitve pri izvajalcu detektivske dejavnosti, temveč le pri naročniku:

- če bi bila predmet zahteve dokumentacija, ki jo je naročnik predal izvajalcu v začasno hrambo in bi jo izvajalec po zaključku posla moral vrniti naročniku. V tem primeru izvajalec nastopa le kot t.i. detentor (izvrševalec posesti za naročnika kot siceršnjega posestnika in lastnika dokumentacije);

- če bi bila predmet zahteve dokumentacija, ki je namenjena izključno naročniku in mu je bila (oziroma mu bo) predana ter se ne hrani več (oziroma se ne bo več hranila) pri izvajalcu niti v obliki kopije ali duplikata.

V primeru zavrnitve posameznikove zahteve, lahko ta vloži prijavo pri IP v 15 dneh od prejema pisne zavrnilne odločitve. Šele v nadzornem postopku bi IP lahko dokončno ugotavljal, ali in v kakšnem obsegu je posameznik v konkretnem primeru upravičen do seznanitve.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil:

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka