Jedro

Gradbena pogodba je oblika pogodbe o delu, zato se za tista razmerja, ki niso izrecno urejena z materialnopravnimi določbami ZOR o gradbeni pogodbi, uporabljajo določbe ZOR, ki ureja pogodbo o delu. To velja za določitev plačila in izplačilo, ki je predpisano s tarifo ali drugim obveznim aktom oziroma dogovorjeno s pogodbo. Če pa plačilo ni niti predpisano niti dogovorjeno s pogodbo, ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel normalno potrebnemu času kot tudi za to vrst dela običajnemu plačilu.Zapadlost terjatve je odvisno od okoliščin, če je bilo in kdaj je bilo delo prevzeto ter s strani naročnika potrjeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi. Sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem ugodilnem delu razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Tožeča stranka je tožencu v letu 1993 zgradila betonsko škarpo, kar je bilo dogovorjeno s pogodbo št. 156/93 z dne 8.6.1993, nato pa opravila še dodatna dela, dogovorjena ustno. Za opravljena dela je tožeča stranka tožencu izstavila dve situaciji in sicer z dne 30.6.1993 za znesek 124.030,00 SIT ter z dne 31.7.1993 za znesek 216.124,50 SIT. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec do vsote navedenih dveh zneskov dolguje še 74.857,30 SIT ter 27.761,74 SIT zakonitih zamudnih obresti za čas od zapadlosti do vložitve predloga za izvršbo in v tem obsegu z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi obdržalo v veljavi in zavezalo toženca od zenska 102.619,04 SIT plačati še zakonite zamudne obresti od 18.7.1994 do plačila in povrniti tožeči stranki pravdne stroške, medtem, ko je višji tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.

Zoper sodbo v delu, s katerim je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, se pravočasno in iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka ter predlga njeno spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka oz.

razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Navaja, da je po izvedbi del grajal višino cene za dodatna dela, saj je enormno visoka; glede na to, da so dodatna gradbena dela predstavljala le izkop in vzidavo otroškega bazena z zasutjem, je nerazumljivo, da so bila občutno dražja od izdelave opornega zidu.

Tožeča stranka nima ne gradbene knjige, ne popisa del, ki bi jih dala v potrditev tožencu, tehničnega prevzema ni bilo, torej toženec del še ni prevzel. Prejel je račun, ki ga ne more preizkusiti (porabljen material, čas, potreben za opravo del ipd. zaradi zgubljene dokumentacije niso znani), zato bi moral delo oceniti izvedenec, medsebojne obveznosti strank pa bi sodišče moralo presojati po določbah, ki urejajo gradbeno (630. čl. ZOR in sledeči) in ne pogodbe o delu (600. čl. istega zakona).

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba le za zidavo opornega zidu ("škarpe") ob toženčevi hiši, preostala dela pa da so bila dogovorjena naknadno ustno, ne pa tudi cena zanje. Teh ugotovitev pritožba ne izpodbija.

Obseg in predvsem zahtevnost del, ki jih je tožeča stranka opravila (631. čl. ZOR), narekujeta zaključek, da gre za gradbeno pogodbo (630. čl. ZOR) in ne za pogodbo o delu (600. čl. ZOR), kot pravilno opozarja pritožba. Vendar je gradbena pogodba oblika pogodbe o delu, zato se za tista razmerja, ki niso izrecno urejena v XIII. poglavju, uporabljajo določbe XII. poglavja ZOR, ki ureja pogodbo o delu. Tako določitev plačila in izplačilo določa 623. čl. ZOR, po katerem je treba plačati toliko, kolikor je določeno s tarifo ali drugim obveznim aktom, če ni ne tarife ne obveznega akta pa toliko, kot je dogovorjeno s pogodbo (1. odst.), če pa plačilo ni dogovorjeno niti s pogodbo, ga določi sodišče tako , da ustreza vrednosti dela, za tak posel normalno potrebnemu času kot tudi za to vrst dela običajnemu plačilu (2. odst.). Ker v konkretnem primeru dogovora o ceni za dodatna dela nesporno ni bilo, je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je ravnalo v nasprotju z zgoraj cit. 2. odst. 623. čl. ZOR. Ker je napačno uporabilo materialno pravo (355. čl. ZPP), tudi ni ugotovilo vseh pravno pomembnih dejstev (356. čl. ZPP) tj. vrednost dela in porabljenega materiala (za kar tožena stranka utemeljeno predlaga izvedenca), ugotovilo pa tudi ni, ali je bilo in če je bilo, kdaj, delo prevzeto in s strani naročnika potrjeno (3. odst. 623. čl. ZOR), saj je od teh okoliščin odvisna zapadlost terjatve.

Okoliščine, na katere je zgoraj opozorjeno, bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, nato pa (če med pravdnima strankama ne bo prišlo do poravnave, ki bi predvsem na vrednost spora nedvomno bila smotrna, saj stroški dokazovanja ne bodo neznatni), o zadevi na novo odločiti.