Up-47/94

12.12.1996

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi R. D. iz N. G. na seji dne 12. decembra 1996

o d l o č i l o :

1.Sklep Vrhovnega sodišča št. U 1081/93-6 z dne 20.4.1994 se odpravi.

2.Zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

3.Vrhovno sodišče mora pritožnikovo vlogo z dne 7.7.1993 obravnavati kot pravočasno vloženo tožbo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik v ustavni pritožbi, vloženi dne 10.6.1994, izpodbija sklep Vrhovnega sodišča št. U 1081/93-6 z dne 20.4.1994, s katerim je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo njegovo tožbo v upravnem sporu, vloženo zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 0011/11-XVII-323.728/3 z dne 11.6.1993, s katero je bila zavrnjena pritožnikova vloga za pridobitev državljanstva Republike Slovenije.

2.V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je Vrhovno sodišče navedlo:"Po določbi prvega odstavka 24. člena Zakona o upravnih sporih ......... se tožba vloži v tridesetih dneh potem, ko je bil upravni akt vročen stranki, ki toži. Tožnik je izpodbijano odločbo prejel 30.6.1993, kar je razvidno iz upravnih spisov. Rok za vložitev tožbe je torej začel teči 1.7.1993 in je potekel na petek 30.7.1993. Tožnik je vložil tožbo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije dne 1.9.1993 tako, da jo je dal na zapisnik pri Enoti v Novi Gorici Temeljnega sodišča v Novi Gorici, torej prepozno.

Tožnik je sicer najprej vložil vlogo, ki pa je ni označil kot tožbo, na Enoto v Novi Gorici Temeljnega sodišča v Novi Gorici dne 7.7.1993. Pravni pouk v izpodbijani odločbi je bil jasen in nedvoumen."

3.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje, da je navedeno odločbo Ministrstva prejel dne 30.6.1993 in da je skladno s pravnim poukom pri Temeljnem sodišču v Novi Gorici, Enota v Novi Gorici (v nadaljevanju: temeljno sodišče) že dne 7.7.1993 sprožil upravni spor. Vlogo za Vrhovno sodišče naj bi bil namesto "tožba" napačno naslovil kot upravni spor oziroma vloga za oceno zakonitosti. Po pritožnikovem mnenju za prava neuko stranko pravni pouk v navedeni odločbi Ministrstva ni tako nedvoumen, kot meni v izpodbijanem sklepu Vrhovno sodišče. Navaja, da je nato v začetku septembra 1993 povprašal na temeljno sodišče, kaj je z njegovo zadevo.

Povedali so mu, da je sploh niso poslali na Vrhovno sodišče v Ljubljano, ker da ni pravilno naslovljena. Nemudoma si je poiskal pravno pomoč in ponovno dne 1.9.1993 vložil tožbo zoper odločbo Ministrstva, ki pa jo je Vrhovno sodišče zavrglo.

Pritožnik meni, da bi moralo temeljno sodišče njegovo tožbo, čeprav je bila nepravilno naslovljena, vseeno poslati Vrhovnemu sodišču, in da bi mu slednje moralo v skladu s 109. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) vlogo vrniti v popravek in določiti rok, do katerega bi jo lahko znova vložil.

Glede na določbo tretjega odstavka 109. člena ZPP se tako popravljena vloga šteje za vročeno sodišču tisti dan, ko je bila vložena, torej v njegovem primeru 7.7.1993. Meni, da je Vrhovno sodišče s tem kršilo njegovo ustavno pravico do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave), pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravico do sodnega varstva (23. člen) in pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugotovi, da je Vrhovno sodišče s tem, ko je njegovo tožbo z dne 7.7.1993, dopolnjeno oziroma popravljeno dne 1.9.1993, z izpodbijanim sklepom zavrglo, ravnalo nezakonito ter naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne tožbo v ponovno obravnavanje oziroma naj ravna v skladu s svojimi pristojnostmi.

4.Senat Ustavnega sodišča je na seji dne 4.4.1995 sprejel ustavno pritožbo v obravnavo. Ustavna pritožba je bila v skladu z določbo 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) predložena Vrhovnemu sodišču v odgovor. Le- to je v odgovoru pojasnilo, da se je z vlogo, ki jo je tožnik že 7.7.1993 vložil pri Temeljnem sodišču v Novi Gorici, seznanilo šele potem, ko jo je dne 3.9.1993 prejelo kot prilogo tožbi, dani na zapisnik dne 1.9.1993. Ugotovilo je, da je to vlogo tožnik sicer naslovil na Vrhovno sodišče - z označbo upravni spor, vendar z nejasno vsebino. Ker je bil pouk o pravnem sredstvu v izpodbijani odločbi z dne 11.6.1993 pravilen in jasen, Vrhovno sodišče vloge z dne 7.7.1993, vložene neposredno pri nepristojnem sodišču (torej ne na zapisnik), ni štelo za pravočasno vloženo tožbo.V izpodbijanem sklepu se tudi ni spuščalo v razloge, zakaj je bila tožba dana na zapisnik šele 1.9.1993, torej po preteku roka za vložitev tožbe. Po stališču Vrhovnega sodišča je glede na 25. člen Zakona o upravnih sporih za pravočasnost tožbe pomembno, da se tožba vloži pri Vrhovnem sodišču kot pristojnem sodišču ali pošlje temu sodišču po pošti oziroma da na zapisnik pri tem sodišču ali pri kateremkoli drugem sodišču (v konkretnem primeru pri navedeni enoti).

B - I.

5.Postopek v upravnem sporu je določen z Zakonom o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in 60/77 - v nadaljevanju: ZUS), vendar pa se, kjer ta zakon nima določb o postopku, smiselno uporabljajo določbe ZPP (60. člen ZUS).

6.ZUS tako določa, da se upravni spor sproži s tožbo (23. člen ZUS), ki se vloži v tridesetih dneh potem, ko je bil upravni akt vročen stranki, ki toži (prvi odstavek 24. člena ZUS). Po določbi prvega odstavka 25. člena ZUS je treba tožbo vložiti ali neposredno pri Vrhovnem sodišču ali jo poslati Vrhovnemu sodišču po pošti ali pa jo pri Vrhovnem sodišču oziroma pri kateremkoli drugem rednem sodišču dati na zapisnik. Šteje se, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto ali ko je bila dana na zapisnik. Če tožba ni bila vložena pri sodišču, temveč pri kakšnem drugem organu, prispe pa k pristojnemu sodišču po preteku roka za vložitev tožbe, se šteje, da je bila vložena pravočasno, če se lahko vložitev pri drugem organu pripiše očitni pomoti vložnika (drugi odstavek 25. člena ZUS).

7.Ker drugih določb glede rokov in pravočasnosti vlog ZUS nima, se smiselno uporabljajo določbe ZPP. Prvi odstavek 113. člena ZPP tako določa, da v primeru, če je vloga vezana na rok, velja, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden rok izteče. Če pa je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika (sedmi odstavek 113. člena ZPP).

B - II.

8.Pritožnik je odločbo Ministrstva prejel dne 30.6.1993. Zoper njo je dne 7.7.1993 na temeljno sodišče vložil vlogo, ki jo je naslovil "Upravni spor oziroma ocena zakonitosti odločbe Ministrstva za notranje zadeve št. 0011/11-XVII-323.728/3 od 11.6.1993". Vlogo je torej vložil pravočasno, vendar na nepristojno sodišče. Namesto da bi vlogo odstopila Vrhovnemu sodišču, je sodnica temeljnega sodišča pritožnika pozvala, naj se 1.9.1993 zglasi na sodišču. Pritožnik je tako tega dne podal novo tožbo na zapisnik. Skupaj s prilogami (vlogo z dne 7.7.1993) jo je Vrhovno sodišče dejansko prejelo dne 3.9.1993 (torej po preteku tridesetdnevnega roka).

9.Ustavno sodišče ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru za situacijo, ki jo ureja citirani sedmi odstavek 113. člena ZPP.

Pritožnik je sicer res vlogo z dne 7.7.1993 označil "Upravni spor oziroma ocena zakonitosti odločbe Ministrstva za notranje zadeve št. 0011/11-XVII-323.728/3 od 11.6.1993", vendar ji je priložil izpodbijano odločbo Ministrstva in jo naslovil na "Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Ljubljana". Ustavno sodišče ocenjuje, da je iz naslova, prilog k vlogi in tudi iz delno sicer nejasne vsebine nedvomno razvidno, da vloga z dne 7.7.1993 predstavlja tožbo. Dejstvo, da vloge ni označil "tožba", na katerega se v izpodbijanem sklepu sklicuje Vrhovno sodišče, je zato irelevantno. Napačna označitev vloge pritožniku ne more škodovati. Vrhovno sodišče bi zato v obravnavanem primeru moralo oceniti, ali ne gre morda vložitve tožbe z dne 7.7.1993 pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika. Ker tega ni storilo, oziroma pritožnikove tožbe z dne 7.7.1993 sploh ni upoštevalo, je kršilo pritožnikovo ustavno pravico iz 22. člena Ustave.

B - III.

10.Pritožnik v ustavni pritožbi očitne pomote ne zatrjuje, se pa smiselno sklicuje na nevednost, ko zatrjuje, da pravni pouk v odločbi Ministrstva ni tako nedvoumen, kot meni Vrhovno sodišče v izpodbijanem sklepu.

11.Pravni pouk v odločbi Ministrstva se glasi:"Ta odločba je v upravnem postopku dokončna in zoper njo ni dovoljena pritožba, je pa mogoč upravni spor. Tožba se lahko vloži ali da na zapisnik v 30 dneh pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani, lahko pa se da na zapisnik tudi pri katerikoli enoti temeljnega sodišča.",

12.Ustavno sodišče ocenjuje, da od prava nevešče stranke ni mogoče zahtevati vedenja o tem, kaj natančno pomeni "dati vlogo na zapisnik pri katerikoli enoti temeljnega sodišča", oziroma vedenja o tem, da se v primeru, če stranka pride osebno na sodišče in poda vlogo na zapisnik, šteje, da je bila tožba vložena pri pristojnem sodišču tistega dne, v primeru, če že napisano vlogo odda v sprejemni pisarni pri istem sodišču, pa, da je bila vložena pri nepristojnem sodišču.

13.Za uveljavitev domneve pravočasnosti zadostuje že verjetno izkazana nevednost stranke. Ustavno sodišče na podlagi povedanega zaključuje, da je v obravnavanem primeru vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču kljub citiranemu pravnemu pouku pripisati pritožnikovi nevednosti. Vrhovno sodišče bo zato v ponovnem postopku moralo tožbo pritožnika z dne 7.7.1993 obravnavati kot pravočasno in, če bo ugotovilo, da so podane tudi ostale procesne predpostavke, o njej tudi meritorno odločiti.

C.

14.Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi prvega odstavka 59. člena in na podlagi prvega in drugega odstavka 60. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k dr. Tone Jerovšek