Jedro

Od tožnika kot laične stranke ni mogoče pričakovati, da bo opredelil sporna in dejanska vprašanja v prošnji za BPP, saj navedeno lahko opredeli le kvalificiran pravni strokovnjak. Prav tako od tožnika ni mogoče zahtevati, da bolj konkretno pojasni zakaj bi bila nadaljnja procesna dejanja v postopku potrebna, saj prav zato potrebuje strokovno svetovanje in zastopanje.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS, št. Bpp 160/2020 z dne 20. 8. 2020, se odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja v zvezi s tožbo zoper odločbo Zavoda za prestajanje kazni zapora P. (v nadaljevanju ZPKZ P.), št. 720-422/2017/1032 z dne 19. 2. 2020, v zvezi z odločbo Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju URSIKS) št. 720-1233/2017/369 z dne 15. 5. 2020. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik kot želeno vrsto, obliko in obseg BPP navedel pravno svetovanje na podlagi 1. alineje prvega odstavka 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Predlaga, da se mu za zastopanje dodeli odvetnik A.A. iz Novega mesta. Prošnji je priložil tudi obe odločbi URSIKS in ZPKZ P. ter dopis v katerem pojasnjuje, da ima za vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo zgolj 30-dnevni rok. Če bo zaradi dolgotrajne obravnave prošenj za BPP zamudil ta rok, mu bo kršena pravica do sodnega varstva. Organ za BPP je ugotovil, da je prosilec glede odločb na katero se nanaša njegova prošnja za BPP že vložil tožbo, ki se pred Upravnim sodiščem RS, Oddelek v Mariboru vodi pod, opr. št. II U 137/2020. V zvezi s prosilčevo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje iz 1. alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP organ za BPP ugotavlja, da je vrsta pravnega sredstva, ki jo ima prosilec na razpolago zoper odločbo ZPKZ P., jasno razvidna že iz pravnega pouka URSIKS odločbe. Iz pravnega pouka navedene odločbe namreč jasno izhaja, da je zoper odločbo ZPKZ P. dopustna vložitev tožbe v upravnem sporu, in sicer v roku 30 dni od prejema odločbe. Iz navedenega torej izhaja, da prosilec zaprošene pravne pomoči ne potrebuje zaradi določitve pravnega sredstva, ki bi ga lahko vložil zoper odločbo ZPKZ P.. Organ za BPP nadalje ugotavlja, da prosilec v prošnji ne pove ničesar konkretnega v smislu odprtih dejanskih ali pravnih vprašanj, pri reševanju katerih bi potreboval pravno pomoč, torej ne navede nič in s kakšnim namenom bi zaprošeno BPP potreboval. Prosilec tudi z ničemer ne izkaže zakaj zaprošeno BPP sploh potrebuje. Vrsta pravnega sredstva, ki jo ima prosilec na razpolago zoper odločbo ZPKZ P., kot tudi postopek za vložitev le-tega, sta namreč jasno razvidno iz prvega pouka URSIKS odločbe, razlogov, da bi zaprošeno BPP potreboval zaradi razjasnitve in zadevnih odločb izhajajočega pravnega vprašanja oziroma pravnih predpisov, za kar bi potreboval pravno znanje, pa v prošnji za dodelitev BPP ne navede, niti pavšalno. V odločbi je jasno navedena pravna podlaga ter razlogi za sprejem odločitve, brez da bi prosilec v prošnji vsaj pavšalno navedel v zvezi s čim, to je s kakšnim pravnim vprašanjem potrebuje pravno svetovanje, zato je dodelitev BPP nesmiselna.

3. Tožnik izpodbija predmetno odločbo v celoti, po vseh točkah prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zahteva, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in tožniku dodeli BPP. Navaja, da je tožena stranka zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje ter nepravilno uporabila materialno pravo, saj 28. člen ZBPP določa, da lahko organ za BPP določi tudi drugačen obseg posameznih oblik BPP, ne pa da je prošnjo tožnika zavrnil. Tudi ne drži navedba tožene stranke, da tožniku skladno z ZBPP ni mogoče dodeliti BPP v obliki pravnega svetovanja, saj to obliko določa 1. alineja prvega odstavka 26. člena ZBPP, prav tako tudi ne trditev, da dodelitev BPP ni smiselna, ker tožnik niti pavšalno ni navedel za razjasnitev katerih vprašanj in okoliščin potrebuje zaprošeno BPP. Tega tožniku ni treba, saj pravno svetovanje opredeljuje tretji odstavek 26. člena ZBPP, iz katerega je razvidno za razjasnitev katerih vprašanj in okoliščin se ta oblika BPP dodeljuje. Tožena stranka bi morala tožniku dodeliti BPP, saj že iz samih prilog prošnje navedeno smiselno izhaja, to pa je v zvezi z odločbo ZPKZ P. v povezavi z odločbo URSIKS, ki jo je izdal kot dokončni upravni akt. 4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, vendar je sodišču poslala upravne spise.

5. Tožba je utemeljena.

6. Upravno sodišče RS je v predmetni zadevi že odločilo s sodbo, opr. št. II U 138/2020 z dne 8. 7. 2020 ter odločbo organa za BPP odpravilo in vrnilo v ponovni postopek iz razloga napačne uporabe 24. člena ZBPP. V ponovnem postopku sodišče presoja zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka ponovno prošnjo tožnika za BPP zavrnila.

7. V vloženi prošnji za dodelitev BPP je tožnik zaprosil BPP za pravno svetovanje kot to določa 1. alineja prvega odstavka 26. člena ZBPP. Iz priloge k prošnji za BPP je zapisal, da ima 30-dnevni rok za vložitev tožbe zoper predmetno odločbo ZPKZ P. v zvezi z odločbo URSIKS. Navedel je tudi, da lahko organ za BPP določi tudi drugo obliko BPP kot jo je zaprosil prosilec, zato glede na kratek rok bi bila bolj primerna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji (4. alineja prvega odstavka 26. člena ZBPP). Nesporno je, da je tožnik glede odločb ZPKZ P. in v zvezi z URSIKS, na kateri se nanaša njegova prošnja za BPP že vložil tožbo, ki se vodi pri tukajšnjem sodišču pod opr. št. II U 137/2020. Sodišče ugotavlja, da je tožnik v prošnji za BPP jasno navedel, da želi pravno svetovanje v zvezi z vložitvijo tožbe zoper navedeni odločbi.

8. BPP v obliki pravnega svetovanja je namenjena preučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov, zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopku za njihovo varovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP). Glede na takšno zakonsko opredelitev pa ob tem, ko je tožnik v prošnji jasno navedel, da želi pravno svetovanje v zvezi z vložitvijo tožbe in prošnjo v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje zoper navedeni odločbi, sodišče meni, da od tožnika kot laične stranke ni mogoče pričakovati, da bo opredelil sporna in dejanska vprašanja v prošnji za BPP, saj navedeno lahko opredeli le kvalificiran pravni strokovnjak po vpogledu v obe upravni odločbi (ZPKZ P. in URSIKS)1. Prav tako od tožnika ni mogoče zahtevati, da bolj konkretno pojasni zakaj bi bila nadaljnja procesna dejanja v postopku potrebna, saj prav zato potrebuje strokovno svetovanje in zastopanje.

9. Posamezne oblike ali obseg BPP je mogoče omejiti (drugi odstavek 28. člena ZBPP), vendar je pri tem treba upoštevati, da je namen BPP uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). Pravica do sodnega varstva nujno vključuje tudi za postopek pred sodiščem potrebno strokovno pravno pomoč – svetovanje in zastopanje, oseba, ki zaradi lastnih premoženjskih in socialnih razmer, teh stroškov ne zmore, je zato (če izpolnjuje z zakonom določene pogoje) upravičena do BPP. Pri tem morajo biti oblika, obseg in trajanje BPP določeni tako, da je ta učinkovita in prosilcu nudi ustrezno in kvalitetno strokovno pravno pomoč, to je svetovanje in zastopanje skozi postopek. Drugi odstavek 28. člena ZBPP sicer organu za BPP omogoča, da določi drugačen obseg posameznih oblik BPP od zaprošene ali da dodeli BPP za zaprošene oblike le delno, vendar pa le, če bo tudi s tem dosežen pričakovani rezultat. Po presoji sodišča pa je pričakovani rezultat dejanska in učinkovita pravna pomoč v postopku pred sodiščem, saj je le s tem dosežen namen, to je zagotavljanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva. Tudi druga alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP določa, da je mogoče dodeliti BPP za zaprošene oblike le delno, to veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji) in ne na posamezna pravdna ali procesna dejanja znotraj ene faze postopka. Omejevanje BPP zgolj na eno procesno dejanje v postopku (vložitev tožbe, zastopanje na enem naroku) ne omogoča kakovostnega pravnega svetovanja in zastopanja. Postopek pred sodiščem (bodisi pravdni postopek, upravni spor ali drug postopek pred sodiščem) je kontinuiran proces, kjer se z aktivnim delovanjem vseh udeležencev (sodišča in strank) ustvarja procesni okvir, v katerem se na to zgradi materialna oziroma vsebinska podlaga odločitve. V tem smislu procesna dejanja ene stranke niso zgolj posamezna opravila, ampak ta tvorijo procesno celoto. Zato praviloma pravna pomoč pomeni podporo in strokovno pomoč stranki skozi celoten postopek na eni stopnji, saj ji je le na ta način omogočeno, da ustrezno procesno reagira, ko je to potrebno2. 10. Ker je bilo torej pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o zadevi upoštevajoč tudi vse ostale z zakonom določene pogoje za dodelitev BPP.

11. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi, izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

1 Tako tudi sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. II U 259/2020 z dne 9.9.2020 2 Tako tudi sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. II U 330/2019 z dne 28.8.2019.