Up-83/96

31.5.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe NSZ in M.G. iz Velenja na seji senata dne 31. maja 1996

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba NSZ in M.G. zoper akt predsednika Državnega zbora št. 213-11/90-2/105 in zoper akt predsednika Državnega zbora o nesprejemu pobude volilcem za zbiranje podpisov pod zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o volilnem sistemu se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Ustavno pritožbo je pritožnik vložil v svojem imenu in v imenu NSZ. Ustavno sodišče je pozvalo M.G., naj predloži dokazilo o pravni subjektiviteti NSZ in o tem, da NSZ nastopa kot vlagateljica pobude volilcem za zbiranje podpisov za razpis referenduma, a g. G. v določenem roku tega ni storil. Glede na to je Ustavno sodišče ustavno pritožbo NSZ zavrglo zato, ker ni izkazan obstoj vlagatelja.

2.Pritožnik g. M.G. v ustavni pritožbi predlaga, da Ustavno sodišče ugotovi, da je predsednik Državnega zbora (v nadaljevanju: DZ) ravnal v nasprotju z Ustavo (44., 45. in 90. členom) in Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94), ker "ni želel sprejeti 200 podpisov pod pobudo za zbiranje podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o razveljavitvi 40. člena Zakona o državljanstvu in o uvedbi proporcionalnega sistema". V vlogi je navedeno, da je pritožnik dne 18.3.1996 predsednika DZ obvestil o zbiranju podpisov. Dne 20.3.1996 pa naj bi pritožnik predsednika DZ obvestil, da je zbrano zadostno število podpisov in da želi do 25.3.1996 vložiti podpise.

3.Ustavno pritožbo je pritožnik dne 3.4.1996 dopolnil z navedbo, da je dne 29.3.1996 poslal predsedniku DZ pobudo za zbiranje podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o razveljavitvi 40. člena Zakona o državljanstvu RS (Uradni list RS, št. 1/91-I - v nadaljevanju: ZDRS). Dne 9.4.1996 je pritožnik poslal Ustavnemu sodišču še:

- dopis kabineta predsednika DZ z dne 25.3.1996, s katerim šefinja kabineta obvešča pritožnika, da predsednika DZ "ni potrebno sprašavati, kdaj lahko pobudnik vloži obvestilo o pobudi", - akt predsednika DZ št. 213-11/90-2/105 z dne 5.4.1996, s katerim je predsednik DZ odločil, da ne bo določil roka za zbiranje podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o razveljavitvi 40. člena ZDRS, in

B.

4.Ker je pritožnik pobudo za zbiranje podpisov pod zahtevo za "uvedbo proporcionalnega volilnega sistema" omenil le v prvi vlogi, ni pa navedenega akta priložil ustavni pritožbi, kot zahteva drugi odstavek 53. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94), ga je Ustavno sodišče pozvalo, naj vlogo dopolni. Pritožnik je v odgovoru na poziv navedel, da je predsednika DZ obvestil le o pobudi za zbiranje podpisov pod zahtevo za razveljavitev 40. člena ZDRS. Drugi akt, ki ga v prvotni vlogi napada pritožnik, torej sploh ne obstaja.

5.Ustavni pritožbi je priložen posamični akt predsednika DZ št. 213-11/90-2/105 z dne petega aprila 1996. V njem predsednik DZ potrjuje, da je dne 1.4.1996 prejel pobudo volilcem za zbiranje podpisov za podporo zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o razveljavitvi 40. člena ZDRS. Referendumsko vprašanje, ki je sestavni del zahteve (v materialnem smislu), se glasi: "Ali ste za to, da DZ RS sprejme zakon o razveljavitvi 40. člena Zakona o državljanstvu RS, sprejetega 25.6.1991, s katerim bo hkrati določil rok 3 mesecev po sprejetju zakona, v katerem lahko vsi prizadeti, ki želijo, zahtevajo, da se jim izda odločba o državljanstvu, če izpolnjujejo pogoje po celotnem zakonu brez razveljavljenega 40. člena?"

Predsednik DZ obvešča vlagatelja pobude M.G., da bo določil rok za zbiranje podpisov, ko bodo izpolnjeni pogoji iz ZRLI. Pri tem se sklicuje na mnenje Sekretariata DZ za zakonodajo in pravne zadeve. Le-ta meni, da za začetek zbiranja podpisov ni izpolnjen pogoj, da se mora referendumska pobuda nanašati na predlog zakona, ki je že vložen v Državnem zboru. Sekretariat navaja tudi druge pomanjkljivosti pobude (neskladnost vsebine zahteve z Ustavo, nejasno oblikovana zahteva).

6.ZUstS določa v 51. členu, da se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

7.Nepopravljive posledice naj bi bile po mnenju vlagatelja v tem, da bo onemogočena pravočasna razveljavitev 40. člena ZDRS. V primeru uspeha referenduma, meni vlagatelj Up, bi nastale pomembne posledice v zvezi z bližajočimi se volitvami v DZ, saj bi ob morebitnem uspehu referenduma po razveljavitvi 40. člena Zakona o državljanstvu "volilo najmanj 100.000 državljanov manj".

Referendumsko vprašanje se nanaša na razveljavitev 40. člena ZDRS, ki določa:

"Državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti RS dne 23. decembra 1990 prijavljeno stalno prebivališče v RS in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo RS, če v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri ... pristojnem organu.

Otrok do dopolnjenega 18. leta starosti pridobi državljanstvo RS pod pogoji iz 14. člena tega zakona."

Z razveljavitvijo 40. člena ZDRS ne bi nastale takšne pravne posledice, kot zatrjuje vlagatelj. Njegove trditve izhajajo iz napačne predpostavke, da bi z razveljavitvijo 40. člena ZDRS izgubili državljanstvo vsi, ki so ga pridobili po tej določbi. To pa ne drži, saj razveljavitev zakonske določbe ne vpliva na status, pridobljen s pravnomočno odločbo. Posledice, nanašajoče se na volitve, ki bi nastale z uspehom referenduma, bi bile kvečjemu malenkostne - od dneva razveljavitve zakona do volitev bi upravni organ v morebitnih primerih, ko ti postopki še niso zaključeni, ne mogel več odločati o podelitvi državljanstva na podlagi sedaj veljavnega 40. člena ZDRS. Vlagatelj ustavne pritožbe torej posledice morebitnega uspeha referenduma napačno inerpretira.

Uspeh referenduma ne bi povzročil spremembe politične slike, zato ni pomembno, ali se referendum izvede pred ali po volitvah.

Procesna predpostavka iz drugega odstavka 51. člena ZUstS za predhodno odločanje o ustavni pritožbi (nepopravljive posledice) torej ni podana.

Ker je ugotovilo, da ni podana procesna predpostavka nepopravljivih posledic, Ustavno sodišče ni preizkušalo obstoja očitne kršitve kot druge procesne predpostavke za predhodno odločanje o ustavni pritožbi.

8.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena in tretjega odstavka 28. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lovro Šturm in člana senata dr. Tone Jerovšek in mag. Matevž Krivic.

Predsednik senata

dr. Lovro Šturm