Jedro

Glede na ugotovljeno dejansko stanje, zlasti ugotovitev, da je bilo za prodajalko odločujoče, da je OLO že uvedel arondacijski postopek, sta sodišči pravilno uporabili 5. člen Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91), ko sta ravnanje predstavnikov Kmetijske zadruge šteli za ravnanje predstavnikov tedanje oblasti.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu, s katerim je predlagatelj zahteval, da se njegovi pravni prednici I.H. vrne v last njiva, parcela št. 902/2, v izmeri 2561 m2, ki je vpisana v vl. št. 945, sedaj družbena lastnina, na kateri ima pravico uporabe Kmetijska zadruga, ter da se po pravnomočnosti tega sklepa v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti opravijo zemljiškoknjižni vpisi.

Prva nasprotna udeleženka se je pritožila, vendar je sodišče druge stopnje njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper to odločbo vlaga prva nasprotna udeleženka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, oba sklepa spremeni tako, da predlog zavrne, oziroma podrejeno obe odločbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Obe sodišči sta zmotno uporabili 5. člen Zakona o denacionalizaciji, ko sta šteli, da je bila Kmetijska zadruga državni organ ali predstavnik oblasti. Bila je le delovna organizacija, ki se je ukvarjala s kmetijstvom. Pri sklepanju kupnih pogodb ni šlo za uporabo sile, grožnje ali zvijače. Lastnica je prejela za njivo za takratne cene in povpraševanje na trgu primerno kupnino. Kupnina ji je ostala v celoti, saj ni plačala davkov ali taks. Nepošteno je, da bi sedaj dobila še njivo.

Na vročeno revizijo (390. člen ZPP) nasprotna stranka ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz določila 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v postopku ni bilo.

Obe sodišči sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Po ugotovitvah obeh sodišč, na kar je revizijsko sodišče vezano (3. odstavek 385. člena ZPP), je pok. I.H. sklenila prodajno pogodbo z dne 27.7.1963 pod vplivom psihične prisile "aktivistov", tudi predstavnikov Kmetijske zadruge. Ti so hodili okrog kmetov in jim grozili, da jim bo oblast zemljo na silo arondirala, če je ne bodo prodali Kmetijski zadrugi. Pokojna I.H. je imela majhno kmetijo, kjer je vsaka njiva pomembna sestavina. Ugotovljeno je tudi bilo, da lastnica sicer njive ne bi prodajala. Na predlog zadruge je OLO že uvedel arondarcijski postopek, na podlagi katerega bi bila odvzeta tudi sporna njiva, kar je bilo pokojni I.H. znano. Zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno sklepali, da podpisa pogodbe v naštetih okoliščinah ni mogoče šteti za izraz proste volje.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje, zlasti ugotovitev, da je bilo za prodajalko odločujoče, da je OLO že uvedel arondacijski postopek, sta sodišči pravilno uporabili 5. člen Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91), ko sta ravnanje predstavnikov Kmetijske zadruge šteli za ravnanje predstavnikov tedanje oblasti.

Kar pa revident navaja v zvezi s tedanjo tržno ceno, pa je poskus izpodbijanja dejanskega stanja, kar je na revizijski stopnji nedopustno (3. odstavek 385. člena ZPP). V kolikor pa revident nasprotuje uporabljeni metodi oz. pristopu obeh sodišč za preizkus odločujočega dejstva, to je ali je šlo za odplačen ali neodplačen prehod premoženja, pa je potrebno opozoriti, da je v postopku za denacionalizacijo način tega preizkusa predpisan s podzakonskimi akti. Obe nižji sodišči sta namreč z uporabo 2. odstavka 90. člena ZDEN in podzakonskih aktov izračunali, da je kupnina znašala 5,10 % realne vrednosti parcele. Gre za merila oz. metodologijo izračuna ocenjevanja vrednosti premoženja, ki so predmet postopka (izračunu revident ne ugovarjaĐ), katere je z odlokom predpisala izvršilna oblast na podlagi zakonitega pooblastila (84. in 85. člen ZDEN).

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).