Jedro

Za ustno podajanje izvida in mnenja izvedencu pripada za vsake začete pol ure 35,00 EUR (drugi odstavek 52. člena Pravilnika), za navzočnost na sodišču med narokom pa za vsake začete pol ure čakanja 10 EUR (tretji odstavek 52. člena Pravilnika).

Razdalja do sedeža sodišča in višina kilometrine sta splošno znani dejstvi, ki ju ni treba posebej dokazovati.

Očitno je, da tožnica z izidom dokazovanja ni zadovoljna, vendar bo svoje nasprotovanje izvedenskemu mnenju lahko uveljavljala v pritožbi zoper sodbo, če je razlogi sodišča prve stopnje ne bodo prepričali.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po zaslišanju izvedenca sklenilo, da se izvedencu za opravljeno izvedensko delo odmerijo nagrada in stroški v skupnem znesku 198,92 EUR. Od navedenega zneska je odmerilo 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 0,53 % prispevek za poškodbe pri delu in poklicno bolezen, nato pa odredilo, da se obračun in nakazilo vrednosti na ustrezne račune izvrši iz sredstev predujma, ki ga je založila tožnica.

2. Tožnica se je zoper navedeni sklep pritožila. Sklicuje se na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in neobrazložen, zato ga ni mogoče preizkusiti. Izvedenec ni zadovoljivo odgovoril na tožničine pripombe, niti na njena dodatna vprašanja, ali pa so bili njegovi odgovori protislovni. Zaslišanje izvedenca tako ni ničesar prispevalo k jasnosti in strokovnosti izvedenskega mnenja. Izvedenec svojega dela dejansko ni opravil oziroma je to brez vrednosti, zato do zahtevanega plačila ni upravičen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep je zadosti obrazložen, da ga je mogoče preizkusiti, zato ni obremenjen z očitano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa opredeljeno povzelo posamezne postavke iz izvedenčevega stroškovnika, nato pa ugotovilo, da priglašena nagrada in stroški ustrezajo veljavnemu Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih(1). Tej oceni se pridružuje tudi sodišče druge stopnje.

5. Tožnica se spreneveda, ko se v pritožbi sprašuje, zakaj je bila izvedencu odmerjena ravno takšna izvedenina. Naroka, na katerem je bil izvedenec zaslišan, se je udeležila skupaj s svojim pooblaščencem, zato ji je znano, koliko časa je narok trajal in koliko časa je bilo namenjenega ustnemu podajanju izvida in mnenja izvedenca. Sicer pa je izvedenec za priprave na narok priglasil najnižjo možno nagrado (1. točka prvega odstavka 52. člena Pravilnika). Čeprav je njegovo zaslišanje trajalo kar 67 minut, celoten narok pa eno uro in 34 minut, je za ustno podajanje mnenja ter navzočnost na naroku zahteval skupaj le 55,00 EUR, medtem ko bi bil iz tega naslova upravičen vsaj do 105,00 EUR nagrade. Za ustno podajanje izvida in mnenja namreč izvedencu pripada za vsake začete pol ure 35,00 EUR (drugi odstavek 52. člena Pravilnika), za navzočnost na sodišču med narokom pa za vsake začete pol ure čakanja 10 EUR (tretji odstavek 52. člena Pravilnika). Razdalja do sedeža sodišča in višina kilometrine sta splošno znani dejstvi, ki ju ni treba posebej dokazovati. Enako velja za čas potovanja na narok in nazaj, za kar izvedencu pripada za vsake začete pol ure 10,00 EUR (četrti odstavek 52. člena Pravilnika). Odmerjena nagrada s stroški vred je po navedenem celo nižja od tiste, ki bi jo izvedenec smel zahtevati.

6. Kot izhaja iz spisa, je izvedenec najprej izdelal izvid in mnenje v pisni obliki, nato je pisno odgovoril na pripombe pravdnih strank, nazadnje pa je svoj izvid in mnenje podal še ustno na naroku in pri tem odgovarjal tudi na dodatna vprašanja pravdnih strank. Izvedenec je s tem v celoti opravil svoje delo, čemur pritrjuje dejstvo, da je sodišče prve stopnje po zaslišanju izvedenca dokazovanje zaključilo, tožničin predlog za imenovanje drugega izvedenca pa zavrnilo. Očitno je, da tožnica z izidom dokazovanja ni zadovoljna, vendar bo svoje nasprotovanje izvedenskemu mnenju lahko uveljavljala v pritožbi zoper sodbo, če je razlogi sodišča prve stopnje ne bodo prepričali. Ne more pa se tožnica zaradi nestrinjanja z izvedenskim mnenjem upirati plačilu izvedenine, do katere je izvedenec upravičen na podlagi prvega odstavka 249. člena ZPP.

7. Pritožbeni razlogi torej niso podani. V postopku na prvi stopnji tudi ni bilo uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep.

8. Tožnica je s pritožbo propadla, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške. Odločitev o teh je zajeta z zavrnilnim izrekom sklepa (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 80/2010, 1/2012, 35/2013, 50/2015