Jedro

Začasni zastopnik stranke, ki ga je postavilo sodišče, v postopku ni dolžan plačevati taks za zastopanega, takse pa se v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZST izterjajo iz premoženja zastopanega.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom In. 472/2001 z dne 5. 7. 2011 zavrnilo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodne takse.

2. Zoper citirani sklep se po začasnem zastopniku pritožuje dolžnik. V pritožbi pa hkrati tudi ugovarja zoper plačilni nalog z dne 6.7.2011. Meni, da je sodna taksa za pritožbo odmerjena nepravilno in v nasprotju z določbami Zakona o sodnih taksah, bistveno pa je, da o njegovi vlogi za taksno oprostitev še ni bilo pravnomočno odločeno. Predlaga, da se sklep o zavrženju predloga za taksno oprostitev razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravilno predlog dolžnika za taksno oprostitev zavrnilo, ker ni z ničemer izkazal, da bi zaradi plačila sodne takse bilo ogroženo njegovo preživljanje. Pri tem je sodišče prve stopnje sicer zmotno uporabilo določbo 12. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS št. 37/2008 in 97/2010, v nadaljevanju ZST-1). ZST-1 namreč v 39. členu določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo v skladu z določbami Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS št. 20/2004 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZST). Sodišče prve stopnje bi moralo uporabiti vsebinsko podobno določbo 13. člena ZST, po kateri sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sklep o oprostitvi izda sodišče na predlog stranke, ki mu mora predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini, zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju (tretji odstavek 13. člena ZST). Sodišču prve stopnje v danem primeru (glede na uporabo ZST) dolžnika ne bi bilo potrebno pozivati na dopolnitev (podobno stališče tudi v sklepih Vrhovnega sodišča RS I Up 139/2009 z dne27.5.2009 in I Up 452/2008 z dne 6.11.1008).

5. Sodišče prve stopnje je torej kljub sicer napačni uporabi določb ZST-1 postopalo pravilno, ko je predlog za taksno oprostitev zavrnilo. Vsled navedenega je sodišče druge stopnje, ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

6. Ne glede na to pa sodišče druge stopnje pripominja, da pritožnik sploh ni podal predloga za taksno oprostitev, saj zgolj poimenovanje vloge kot predlog za oprostitev plačila sodne takse brez zadostne trditvene podlage ni zmožen obravnavanja pred sodiščem. Poleg tega pa prvi odstavek 15. člena ZST določa, da začasni zastopnik stranke, ki ga je postavilo sodišče, v postopku ni dolžan plačevati taks za zastopanega, takse pa se v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZST izterjajo iz premoženja zastopanega. Slednje bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati pri nadaljnjem postopanju s pritožbo zoper sklep o ugovoru dolžnika, kar pomeni, da ne morejo nastopiti posledice iz 29b. člena ZIZ.