Jedro

Taksna oprostitev (v ta okvir sodi tudi odloženo ali obročno plačilo takse) predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, zato je trditveno (in dokazno) breme o izpolnjevanju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na predlagatelju. Če želi uživati privilegij oprostitve, odloga ali obročnega plačila takse, mora ponuditi ustrezne trditve (in dokaze) o svojem dohodkovnem in premoženjskem stanju, iz katerih izhaja, da bi bila s (takojšnjim ali celotnim) plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja (sam in družinski člani).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Tožnik je zoper tožence vložil odškodninsko tožbo in predlagal oprostitev plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje je s sklepom s 13. 6. 2025 po uradni dolžnosti prekinilo postopek do pravnomočne odločitve v zadevi N 115/2022, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani zaradi postopka postavitve odrasle osebe (op. tožnika) pod skrbništvo. Ker se je zoper ta sklep tožnik pritožil, ga je sodišče pozvalo na dopolnitev predloga za taksno oprostitev. Tožnik predloga ni dopolnil, zato je z izpodbijanim sklepom zavrglo njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

2.Zoper izpodbijani sklep se laično pritožuje tožnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da ga oprosti plačila sodnih taks. Navaja, da je pravilno in pravočasno predlagal taksno oprostitev, ki jo dopolnjuje z vlogo, vloženo k pritožbi. Sodišče bi moralo njegov predlog obravnavati vsebinsko.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da je predlagatelj ob vložitvi tožbe vložil nepopoln predlog za taksno oprostitev, ki ga kljub izrecnemu pozivu sodišča (s sklepom z dne 7. 10. 2025) v danem roku ni ustrezno dopolnil.

5.Določbe ZST-11 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu sodne takse (10. - 15. člen) vključujejo spremembe in dopolnitve, ki so bile uveljavljene z novelo ZST-1D.2 Z novelo je bila taksna ureditev usklajena z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-46/15 s 25. 4. 2018, v kateri je bilo ugotovljeno, da je v neskladju z Ustavo RS 3. odstavek 12. člena ZST3, kolikor je določal, naj sodišče zavrže predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, če vlagatelj niti po pozivu sodišča v skladu s pravili o nepopolnih vlogah ni priložil izpolnjene izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu ali predpisane priloge tudi za družinske člane4. Da usoda strankinega predloga za taksno oprostitev ne bi bila odvisna od prostovoljne pripravljenosti družinskega člana za sodelovanje v postopku odločanja o predlogu, je bilo z ZST-1D določeno, da soglasje polnoletnih družinskih članov in njihovi podpisi niso več obvezna sestavina predloga. To pomeni, da kadar predlog ne vsebuje teh sestavin, sodišče ne ravna po pravilih o nepopolnih vlogah, ampak o predlogu odloči (torej pridobi podatke po uradni dolžnosti).5

6.V postopku odločanja o taksni oprostitvi sodišče za potrebe ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (5. odstavek 12.a člena ZST-1). To pa ne pomeni, da je stranka povsem razbremenjena trditvenega in dokaznega bremena v zvezi z izpolnjevanjem zakonskih pogojev za taksno oprostitev.6 Postopek odločanja o pogojih za taksno oprostitev je predlagalni postopek (1. odstavek 12. člena ZST-1). V njem se uporabljajo pravila pravdnega postopka (3. odstavek 1. člena ZST-1), v katerem velja razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP7), preiskovalno načelo pa je izjema. Taksna oprostitev (v ta okvir sodi tudi odloženo ali obročno plačilo takse) predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, zato je trditveno (in dokazno) breme o izpolnjevanju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na predlagatelju. Če želi uživati privilegij oprostitve, odloga ali obročnega plačila takse, mora ponuditi ustrezne trditve (in dokaze) o svojem dohodkovnem in premoženjskem stanju, iz katerih izhaja, da bi bila s (takojšnjim ali celotnim) plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja (sam in družinski člani).

7.V 2. odstavku v zvezi s 3. odstavkom 12. člena ZST-18 so določene obvezne in neobvezne sestavine predloga za taksno oprostitev. Le v primeru, da predlog ne vsebuje neobveznih sestavin (to so: podatki o dohodkih in premoženju iz 3. in 4. odstavka 12.a člena ZST-1, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz 5. odstavka 12.a člena ZST-19, soglasja in izjave ter podpisi družinskih članov - glej 4. do 7. alinejo 2. odstavka 12. člena ZST-1), sodišče stranke ne poziva k dopolnitvi predloga, temveč o njem vsebinsko odloči.10

8.Obravnavani predlog za taksno oprostitev je vsebinsko prazen. Tožnik ni podal trditev, iz katerih bi izhajalo, da bi bilo v primeru plačila sodne takse za pritožbeni postopek ogroženo njegovo preživljanje (in/ali preživljanje njegovih družinskih članov). Ni vseboval vseh potrebnih podatkov o tožniku niti ne podatkov o njegovih (morebitnih) družinskih članih. Večino teh podatkov navaja šele v pritožbi, ne da bi pojasnil, zakaj jih brez svoje krivde v postopku ni mogel navesti že prej, ko je bil k temu izrecno pozvan. Zato v pritožbi navedenih podatkov ni mogoče upoštevati (1. odst. 337. člena ZPP).

9.Osebni podatki družinskih članov stranke iz 2. alineje 2. odstavka 12. člena ZST-1 so obvezna sestavina predloga. V trditveno podlago strankinega predloga za taksno oprostitev sodi (vsaj) navedba osebnih imen in priimkov njenih družinskih članov, oziroma (alternativno) navedba, da je stranka samska oseba (oseba brez preživninskih obveznosti).11 Pavšalna trditev v predlogu, da nima sredstev za preživljanje, ne indicira, da družinskih članov nima. Ker tožnikov predlog ni vseboval obvezne sestavine iz 2. alineje 2. odstavka 12. člena ZST-1, je sodišče prve stopnje z njim pravilno ravnalo skladno s pravili o nepopolnih vlogah (3. odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 108. členom ZPP).

10.Na podlagi ugotovitev, da je bil tožnik pravilno pozvan k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev in da predloga do izteka roka za dopolnitev ni dopolnil, je odločitev o zavrženju predloga (ki je vključeval predloge za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za postopek na prvi stopnji, kamor sodi tudi pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka), pravilna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366.a člena ZPP).

-------------------------------

1Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008, s spremembami in dopolnitvami.

2Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 204/2021.

3Ta se je pred ZST-1D glasil: Če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.

4Zakonska ureditev je bila sicer pred izdajo odločbe (z novelo ZST-1C) spremenjena tako, da predlogu za taksno oprostitev ni bilo treba priložiti izjave o premoženjskem stanju stranke in njenih družinskih članov.

5Glej Janja Kunaver, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1D) - predstavitev novosti, Pravosodni bilten (PB), št. 1/2023, str. 207.

6Skladno s 1. odstavkom 11. člena ZST-1 sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

7Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

8Predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks mora vsebovati naslednje podatke in izjave: - osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo stranke oziroma naziv, sedež, davčno in matično številko osebe iz 3. odstavka prejšnjega člena; - osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo družinskih članov stranke; - podatke o zadevi; - podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz 1., 2., 3. in 4. odstavka 12.a člena tega zakona oziroma podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke iz 1. odstavka 12.b člena tega zakona, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz 5. odstavka 12.a člena tega zakona; - soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost; - da so stranka in njeni polnoletni družinski člani, ki so podali soglasje iz prejšnje alineje, seznanjeni z vsemi informacijami iz 11. odstavka 12.a člena tega zakona, objavljenimi na spletni strani sodišča, pri katerem stranka vlaga predlog; - podpise stranke in njenih polnoletnih družinskih članov (2. odstavek 12. člena ZST-1). Če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, razen podatkov o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz 3. in 4. odstavka 12.a člena tega zakona ter podatkov o premoženju iz 1. alineje 1. odstavka 12.b člena tega zakona, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, izjav stranke in njenih polnoletnih družinskih članov iz pete in šeste alineje prejšnjega odstavka ter podpisov polnoletnih družinskih članov stranke, sodišče ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, sicer pa odloči o predlogu (3. odstavek 12. člena ZST-1).

9Gre za podatke o dohodkih in premoženju, ki se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov ne upoštevajo (gre za premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, oziroma za dohodke in premoženje tistih družinskih članov, ki v postopku, v katerem stranka vlaga predlog za taksno oprostitev, nastopajo kot nasprotne stranke).

10Višje sodišče v Ljubljani se je v luči (z novelo ZST-1D) spremenjenega 3. odstavka 12. člena ZST-1 že večkrat ukvarjalo z vprašanjem, kdaj je treba stranko pozvati k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev - glej npr. sklepe III Cp 829/2024, III Cp 677/2024, I Cp 2169/2023 , II Cp 1191/2023, III Cp 2206/2024, III Cp 2106/2024.

11Ker gre za predlagalni postopek, sodišču ne more biti naloženo ugibanje ali celo aktivno raziskovanje v smeri, ali ima stranka družinske člane (in z njimi povezane preživninske obveznosti). Morebiten dvom v pravilnost podatkov o družinskih članih (ali stranka ima oziroma nima družinskih članov, ki jih je treba upoštevati pri presoji pogojev za taksno oprostitev) je že del vsebinske obravnave predloga. Šele če dvomi v resničnost strankinih navedb, jih sodišče po uradni dolžnosti preveri, npr. s pomočjo zbirke podatkov eRISK. Glej sklepa VSL III Cp 2206/2024 in III Cp 2106/2024.