Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če med dediči ni sporna vsebina dedne izjave, ampak obstaja spor o pravnih posledicah dane izjave, razlogov za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dedičev na pravdo ni.
S tem, ko se je nujna dedinja odrekla pravici do uveljavljanja nujnega dednega deleža, ni nasprotovala zapustničini svobodi testiranja in gre njena odpoved v korist oporočnega dediča.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dediča krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.
S sklepom o dedovanju je odločeno, da v zapuščino pok. J. V. sodijo sredstva na računu pri N.d.d., obveznica Slovenske odškodninske družbe in 199 delnic H. h., kar na osnovi oporoke podeduje T. K. do ¾, do ¼ pa nujna dedinja - zapustničina hči T. V. Pritožuje se zakonita dedinja T. V. Uveljavlja vse tri, z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge in predlaga spremembo sklepa ali njegovo razveljavitev. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Opozarja, da je v teku postopka uveljavljala vračunanje daril, ki jih je od zapustnice za časa njenega življenja prejel oporočni dedič. Meni, da je zapuščinsko sodišče ravnalo narobe, ker strank ni napotilo na pravdo, saj obstaja spor o dejstvih, od katerih je odvisen obseg zapuščine. Trdi, da je T. K. oporočni in zakoniti dedič. Zakoniti dedič je postal z odpovedjo dedovanju, ki jo je podala njegova mati D. M. Gre za odpoved dediščini po 133. čl. Zakona o dedovanju. Zaradi te odpovedi je T. K. po vstopni pravici tudi zakoniti dedič. Po 29. čl. Zakona o dedovanju je darilo vsako neodplačno razpolaganje zapustnika, pri tem pa ni določeno, da mora biti ta dedič zakoniti. Vse, kar je za življenja od zapustnice dobil T. K., je zato darilo, ki ga je treba upoštevati pri ugotavljanju vrednosti zapuščine. Meni, da bo tudi pri dedovanju premoženja, ki ga bo zapustnica pridobila po svojem očetu M. S., treba upoštevati dedno izjavo dedinje D. M., saj gre za odpoved dedovanju.
Oporočni dedič je na pritožbo odgovoril. Predlaga njeno zavrnitev in zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Opozarja, da se je zakonita dedinja D, M. odpovedala pravici uveljavljati nujni dedni delež in da je ta izjava nedvoumna in jasna. Ker je zapustnica v korist T. K. razpolagala več kot eno leto pred smrtjo, se ta darila ne upoštevajo pri določanju vrednosti zapuščine.
Pritožba ni utemeljena.
Ker sta bili ob smrti zapustnice živi njeni hčerki T. V. in D. M, sta zapustničini zakoniti dedinji hčerki - dedinji prvega dednega reda (11. čl. Zakona o dedovanju). Do zakonitega dedovanja zapustničinih vnukov bi prišlo na podlagi vstopne pravice, če bi katera od hčera umrla pred zapustnico (12. čl. zakona o dedovanju), kar pa se ni zgodilo.
Nujni dedni delež dobi nujni dedič samo v primeru, da ga uveljavlja (40. čl. Zakona o dedovanju). D. M. je na zapuščinski obravnavi dne 5.4.2007 izjavila, da se odpoveduje pravici do uveljavljanja nujnega dednega deleža, s čemer je sodišču naznanila, da pravice do nujnega dednega deleža ne bo uveljavljala. S tem dejanjem D. M. njeni potomci niso dobili pravice do dedovanja, kot za primer odpovedi dediščini predvideva 140. čl. Zakona o dedovanju. T. K. torej tudi zaradi dedne izjave svoje matere ni postal zakoniti dedič. Pritožbeno sklicevanje, da je zaradi te izjave T. K. zakoniti dedič, je neutemeljeno Izjava D. M. na pritožničin položaj v postopku nima vpliva niti pri izdaji sklepa o dedovanju, niti v primeru odločanja o dedovanju kasneje najdenega premoženja (221. čl. Zakona o dedovanju). S tem, ko nujna dedinja nujnega deleža ni uveljavila, ni nasprotovala zapustničini svobodi testiranja, zato gre njena odpoved v korist oporočnega dediča. Tako je razlagati zakonska določila, je pa D. M. s tem, ko je izjavila, da svojo pravico do nujnega dednega deleža odstopa sinu T, tudi izrecno izjavila, naj se njena odpoved upošteva v korist oporočnega dediča. Ker je po zapustnici nastopilo dedovanje v prvem dednem redu, ki sta ga deležni hčerki, T. K., ki je zapustničin vnuk, ni zapustničin zakoniti dedič. Pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine na osnovi 28. čl. Zakona o dedovanju ga je torej obravnavati kot drugo osebo, kateri je zapustnica za življenja naklonila darilo. Darila dana drugim osebam, ki niso zakoniti dediči, se pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine upoštevajo le v primeru, če so dana v zadnjem letu življenja zapustnika (5. odstavek 28. čl. Zakona o dedovanju). Ker se ne zatrjuje, da bi zapustnica v zadnjem letu življenja dajala darila, pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine čisti vrednosti zapuščine ni bilo potrebno ničesar prištevati. Obračunska vrednost zapuščine je zato enaka čisti vrednosti zapuščine, ki jo tvori vrednost stvari, ki sodijo v zapuščino.
Z izpodbijanim sklepom je zato pravilno ugotovljeno, da pritožničin nujni dedni delež znaša ¼, kar je polovico njenega zakonitega dednega deleža in da pritožnica podeduje ¼ stvari, ki so v zapuščini (26. in 27. čl. Zakona o dedovanju). Ker med dediči niso sporna dejstva, od katerih je odvisna njihova dedna pravica (npr. vsebina izjave), ampak pravne posledice dane izjave, razlogov za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dedičev na pravdo ni. Če je med dediči spor o uporabi prava, o njem odloči zapuščinsko sodišče (3. odstavek 210. čl. Zakona o dedovanju).
Izrek o stroških postopka temelji na 174. čl. Zakona o dedovanju, ki določa, da vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka.