Jedro

Dejstvo, da je bil posameznik pred več kot desetimi leti zaradi izreka disciplinskega ukrepa izključen iz lovske družine, ne pomeni, da zato po preteku določene dobe ne bi mogel znova zaprositi za sprejem v članstvo lovske družine.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni inšpekcijski organ odločil, da mora tožeča stranka A.A. sprejeti v članstvo in določil tudi rok izvršitve 15. 6. 2009. V obrazložitvi svojo odločitev utemeljuje na določbi 65. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 17/08, ZDLov-1), ki v četrtem odstavku določa, da lahko lovska družina v svojem temeljnem aktu omeji sprejem novih članov, če lovna površina na enega člana ne dosega v nižinskem lovišču 50 ha, sredogorskem lovišču 100 ha, visokogorskem lovišču 150 ha. Po določilu petega odstavka citiranega člena pa mora lovska družina, ne glede na navedene omejitve, sprejeti v članstvu kandidata, ki ima na področju lovišča prijavljeno kot osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali je lastnik vsaj 15 ha gozdnih ali kmetijskih zemljišč. Inšpekcijski ukrep je bil odrejen v skladu s 47. členom ZDLov-1. Navedeno odločitev je v pritožbenem postopku potrdilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s svojo odločbo št. 0614-413/2009/3 z dne 22. 10. 2009. Pritrjuje stališču inšpekcijskega organa prve stopnje, da iz dokumentov zadeve izhaja, da ima A.A. na področju lovišča prijavljeno osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost in da obdeluje več kot 15 ha gozdnih in kmetijskih zemljišč. Zato ga je tožeča stranka (Lovska družina B.) dolžna sprejeti v članstvo. Lovske družine so društva, ki se ustanovijo, delujejo in prenehajo obstajati po predpisih o društvih, če ZDLov-1 ne določa drugače. V zvezi s pritožbenimi ugovori, da je lovska družina odklonila članstvo A.A. iz razloga, ker je večkrat kršil lovsko zakonodajo pa pojasnjuje, da je ZDLov-1 uvedel številne spremembe na področju lovstva, med drugim tudi z določbo 65. člena. Nesporno je, da je bil A.A. iz lovske družine izključen leta 1998, torej pred uveljavitvijo sedaj veljavnega zakona in da lovska družina že iz tega razloga ni mogla izključiti na podlagi sedaj veljavnega 65. člena ZDLov-1. Tožeča stranka v tožbi izpodbija dokončno odločbo lovskega inšpektorja, saj je z njo posegel v njeno pravico, da skladno z Zakonom o društvih in v povezavi z Zakonom o divjadi in lovstvu sama odloča o primernosti posameznikov za članstvo v lovski družini. Navaja, da petega odstavka 65. člena citiranega Zakona o divjadi in lovstvu ni mogoče razlagati tako, da bi last oziroma posest nepremičnin znotraj lovišča pomenila avtomatizem za sprejem mimo določil Zakona o društvih. Zakon o društvih jasno navaja, da lahko postane pod določenimi pogoji vsakdo član društva. Pravico do včlanitve v društvo pa ni mogoče razumeti absolutno. Zavrnitev sprejema v članstvo ne pomeni kršitve ustavne pravice do združevanja in niti ne kršitve Zakona o divjadi in lovstvu, kolikor je odklonitev utemeljena. Utemeljitev članstva A.A. je bila utemeljena in zakonita. Med člani lovskega društva mora veljati zaupanje, saj sta poštenost in zaupanje temeljna pogoja za opravljanje lovske dejavnosti. Božičkova dejanja, ko je kljub temu, da je že bil kaznovan v disciplinskem postopku, ponovno kršil lovsko etična pravila in prikril ter si prilastil celega divjega prašiča, utemeljujejo na odklonitev njegove prošnje za sprejem, ki je tudi lastništvo kmetijskih zemljišč ne more spremeniti. Če bi obveljala izpodbijana odločba in bi upoštevali le lastništvo zemljišč, ne glede na moralne kvalitete posameznika, bi zašli v zelo nevarne vode, saj bi potem prišlo do tega, da bi posamezniki lovili za lastne potrebe in ne bi upoštevali dejstva, da je divjad državna lastnina in lahko posameznik na njen pridobi lastninsko pravico le z odkupom. Glede na navedeno predlaga, da sodišče tožbi ugodi izpodbijano odločbo odpravi, zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov razvidnih iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1, Uradni list RS, št. 16/2004 in 17/2008) ureja upravljanje z divjadjo, ki obsega načrtovanje, ohranjanje, trajnostno gospodarjenje in spremljanje stanja divjadi ter načine njihovega izvajanja (1. člen). Po določbi drugega odstavka 24. člena ZDLov-1 z divjadjo v loviščih trajnostno gospodarijo lovske družine. Za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču se podeli koncesija in določi upravljalca na podlagi javnega razpisa. Po določbi 1. točke prvega odstavka 26. člena citiranega zakona pa ima pri podelitvi koncesije prednost tista lovska organizacija, ki ima večje število članov, ki so lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju lovišča oziroma, ki ima večje število članov s stalnim bivališčem na območju lovišča. V VII. delu ZDLov-1 pa so določeni načini trajnostnega gospodarjenja z divjadjo. V prvem odstavku 65. člena ZDLov-1 določa, da je lovska družina društvo polnoletnih oseb, ki se ustanovi, deluje in preneha obstajati po predpisih o društvih, če ta zakon ne določa drugače. Člani oziroma članice društva so lahko lovci in posamezniki oziroma posameznice, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter je njihov interes povezan z divjadjo in lovstvom. Lovska družina, ki ima sklenjeno koncesijsko pogodbo, deluje tudi v javnem interesu (tretji odstavek 65. člena ZDLov-1).

Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev lovskega inšpektorja, da je tožeča stranka dolžna sprejeti v članstvo osebo, ki ji je bil sprejem zavrnjen iz moralnih razlogov, zaradi ravnanj v preteklih letih, ima pa na območju lovišča prijavljeno kot osnovno kmetijsko dejavnost in obdeluje več kot 15 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč.

Tožeča stranka je društvo, zato se tudi zanjo uporabljajo določbe Zakona o društvih (ZDru, Uradni list RS, št. 60/95, 49/98, 89/99, 80/04). ZDru v prvem odstavku 1. člena določa, da je društvo prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu društva in v skladu z zakonom. Prostovoljnost, ki je bistvena lastnost društva, pomeni tudi svobodo glede odločitve o članstvu, pravico pristopa, pravico ne pristopiti in pravico izstopa. Vsaka oseba sicer ne more pristopiti k društvu brez upoštevanja tistih, ki so že člani društva. Člani društva ali organ, ki mu to zaupajo, namreč odloča o sprejemu novih članov. Odločanje o sprejemu v članstvu je v skladu z zasebno avtonomijo društev in v skladu s to avtonomijo lahko društvo določi bolj ali manj obsežne in stroge pogoje za sprejem v članstvo. Če pa nekdo izpolnjuje vse s strani društva določene pogoje za včlanitev v društvo, pa ga je le-to dolžno sprejeti za svojega člana, saj ZDru v prvem odstavku 5. člena, določa, da lahko vsakdo postane član in deluje v društvu pod enakimi pogoji. Nesprejem nekoga v društvo, če ta izpolnjuje vse pogoje za včlanitev, zgolj iz moralnih razlogov, bi pomenil nedopusten poseg v njegovo ustavno pravico do svobode združevanja iz drugega odstavka 42. člena Ustave RS (tako tudi Vrhovno sodišče RS v svoji sodbi II Ips 490/2006 z dne 27.11.2008). Navedeno velja tudi za obravnavani primer. Dejstvo, da je bil A.A. leta 1998 zaradi izreka disciplinskega ukrepa, izključen iz lovske družine, ne more imeti posledice, da po preteku določene dobe (več kot 10. let) ne bi mogel znova zaprositi za sprejem. Zato je tudi določbo petega odstavka 65. člena ZDLov-1, da mora lovska družina sprejeti v članstvo kandidata, ki ima na področju lovišča prijavljeno kot osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali je lastnik vsaj 15 ha gozdnih ali kmetijskih zemljišč, na podlagi katere je bil izrečen izpodbijani inšpekcijski ukrep, potrebno razlagati sicer v povezavi z določbo četrtega odstavka 65. člena citiranega zakona (po kateri se sprejem v članstvo lahko omeji glede na omejitve lovnih površin), vendar v kontekstu nalog, ki jih v zvezi s trajnostnim gospodarjenjem z divjadjo ZDLov-1 nalaga lovskim družinam in ustavno zagotovljeno pravico posameznika do združevanja. Upoštevaje prej navedeno ustavno pravico do svobode združevanja (drugi odstavek 42. člena Ustave RS v zvezi s prvim odstavkom 5. člena ZDru), zakon (v četrtem odstavku 65. člena) ureja situacijo, v kateri je taka omejitev pri sprejemu novih članov utemeljena, vendar kljub temu določa pogoje, pod katerimi kljub omejitvi, kandidat, ki izpolnjuje pogoje iz petega odstavka 65. člena ZDLov-1, mora biti sprejet v članstvo lovske družine. Seveda pa to ne pomeni, da v primeru kršitev društvenih pravil oz. lovske zakonodaje, v disciplinskem postopku, članu ne bi bilo mogoče ponovno izreči disciplinskega ukrepa in ga tako izključiti iz članstva.

Glede na vse navedeno je zato sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS, št.105/2006 in 62/2010) kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka: Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.