Jedro

V primerih, ko je vložen ugovor dolžnika, v katerem ta izpodbija tudi odločitev o stroških, sodišče, ki odloča o ugovoru, hkrati presoja tudi v sklepu o izvršbi odmerjene stroške.

Izrek

Pritožba novih dolžnikov D. K., M. K. in O. K. se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje (I. tč. izreka).

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I.) izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi opr.št. Ig z dne 24.3.1997, delno ustavljeno s sklepom z dne 1.7.2002, nadaljevalo z vstopom novih dolžnikov, družbenikov D. K., M. K. in O. K.,;

II.) na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe: sklepa o izvršbi, opr.št. Ig z dne 24.3.1997 in sklepa o delni ustavitvi izvršbe z dne 1.7.2002, zoper nove dolžnike D., M. in O. K., zaradi izterjave izvršljive denarne terjatve upnika, dovolilo izvršbo z rubežem razpoložljivega dobroimetja dolžnikov M. in O. K. na TRR pri B. K., v kolikor pa ta izvršba ne bi bila uspešna, še z rubežem premičnih stvari vseh treh dolžnikov, ki se nahajajo kjerkoli, posebej na naslovu E. 5; III.) zavrnilo predlog upnika, da se izvršba opravi s prenosom denarnih sredstev D. K. pri organizacijah za plačilni promet; IV.) upniku odmerilo nadaljnje izvršilne stroške v znesku 26.928,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.3.2004 do plačila.

Proti navedenemu sklepu so vsi trije novi dolžniki po svojem pooblaščencu vložili pritožbo zoper točki I in IV izreka, ter ugovor zoper točko II izreka (o ugovoru bo odločalo sodišče prve stopnje - 54. čl. ZIZ), ter predlagali razveljavitev sklepa o izvršbi in ustavitev postopka, hkrati pa uveljavljali povrnitev stroškov postopka. Zatrjujejo, da za drugega dolžnika in tretjo dolžnico ne obstaja pravni temelj za uvedbo izvršilnega postopka na podlagi določil Zakona o finančnem poslovanju podjetij ter Zakona o gospodarskih družbah. Osnovni vložek drugega dolžnika in tretje dolžnice v osnovnem kapitalu izbrisane družbe je znašal le 3.000,00 SIT in je bil torej zgolj simboličen.

Drugi dolžnik in tretja dolžnica nista nikoli sodelovala pri poslovanju izbrisane družbe, niti na samo poslovanje nista imela nikakršnega vpliva, prav tako pa tudi nista bila seznanjena s posameznimi posli te družbe, v končni fazi pa nista niti vedela za to, da je bila izdana sodba na podlagi pripoznave, to je izvršilni naslov, ki je podlaga za vodenje predmetnega izvršilnega postopka. Drugi dolžnik in tretja dolžnica imata skladno z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 9.10.2002, izdano pod opr.št. U-I-135/00-77, nedvomno položaj t.i. "pasivnih družbenikov" in torej ne moreta biti odgovorna za obveznosti izbrisane družbe, zaradi česar je tudi jasno, da na njiju ni prešel dolg izbrisane družbe in torej podajata ugovor skladno z določbo 12. točke

1. odst. 55. čl. ZIZ. V zvezi s tem ugovornim razlogom drugi dolžnik in tretja dolžnica predlagata, da sodišče razpiše narok za glavno obravnavo, na katerem bo predhodno rešilo to vprašanje in nato odločilo o ugovoru ter posledično o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper drugega dolžnika in tretjo dolžnico. Prvi dolžnik podaja ugovor skladno z 8. točko 1. odst. 55. čl. ZIZ, saj je prvi dolžnik dolg pretežno že poravnal in je izvršba na celotni znesek iz izvršilnega naslova neutemeljena, polega tega pa se tudi prvi dolžnik pridružuje navedbam drugega dolžnika in tretje dolžnice. Ker prvi dolžnik ne razpolaga več z dokazili o opravljenih plačilih, predlaga, da sodišče izvede dokaz z vpogledom v poslovno dokumentacijo upnika, iz katere bodo razvidna prejeta plačila.

Pritožba ni utemeljena.

Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je bil prvotni dolžnik, družba M. d.o.o. E., izbrisan iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur.l.RS št. 54/99 in 110/99). S tem je prenehal obstajati (1. odst. 27. čl. ZFPPod) in se šteje, da so njegovi družbeniki podali izjavo o prevzemu obveznosti za plačilo morebitnih preostalih obveznosti izbrisane družbe (4. odst. 27. čl. ZFPPod in 1. odst. 394. čl. Zakona o gospodarskih družbah, ZGD). Iz sklepa registrskega sodišča z dne 20.2.2003 o izbrisu prvotnega dolžnika iz sodnega registra (ki se nahaja v predmetnem spisu), izhaja, da so bili D. K., M. K. in O. K., družbeniki izbrisane družbe; tega dejstva v pritožbi niti ne zanikajo, kot takšni so njeni pravni nasledniki, tako da je sodišče prve stopnje zoper njih utemeljeno nadaljevalo izvršilni postopek (208. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ), potem ko je ugotovilo, da je upnik pravočasno, znotraj enoletnega roka, določenega v 2. odst. 394. čl. ZGD, predlagal nadaljevanje postopka zoper njih.

Glede na to je pritožbeno sodišče njihovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (I. tč. izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Vse ostalo, kar navajajo dolžniki, češ da sta drugi dolžnik in tretja dolžnica imela le položaj pasivnih družbenikov, da sta v osnovnem kapitalu izbrisane družbe imela zgolj simbolični osnovni vložek (3.000,00 SIT) in da pri poslovanju izbrisane družbe nista sodelovala ter da nanj nista imela nobenega vpliva, bo predmet obravnavanja po sodišču prve stopnje, v okviru podanih ugovornih navedb.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje med drugim tudi dovolilo izvršbo z izvršilnimi sredstvi, nanašajočimi se na nove dolžnike (II. tč. izreka) ter upniku odmerilo nadaljnje izvršilne stroške v tam navedenem znesku (IV. tč.

izreka). Situacija je glede (novih) dolžnikov enaka kot v vseh običajnih primerih, ko izda sodišče sklep o izvršbi po predlogu upnika; v takšnih primerih je določeno, da lahko sklep o izvršbi dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških (1. odst. 53. čl. ZIZ).

Ker torej v takšnih primerih, ko je vložen ugovor dolžnika, v katerem ta izpodbija tudi odločitev o stroških, sodišče, ki odloča o ugovoru, hkrati presoja tudi v sklepu o izvršbi odmerjene stroške, je situacija enaka tudi v obravnavanem primeru in bo moralo sodišče prve stopnje o "pritožbi" zoper

IV. tč. izreka odločati skupaj z ugovornimi navedbami zoper

II. tč. izreka.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnikov zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.