Jedro

v obravnavani zadevi, ko pooblastilo odvetnici toženke za zastopanje v sodnem postopku ni bilo omejeno, in je toženko tudi nesporno zastopala na naroku za glavno obravnavo, toženki oz. njeni odvetnici ni mogoče odrekati upravičenosti do nagrade za postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v odločitvi o pravdnih stroških (II. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je dolžna tožena stranka (v nadaljevanju toženka) tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku) v 15 dneh plačati 9.786,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 10. 2013 do plačila ter mu plačati pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila (I. točka izreka). Tožniku je sodišče prve stopnje naložilo, da je dolžan v 15 dneh povrniti toženki njene pravdne stroške v znesku 985,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za plačilo (II. točka izreka).

2. Zoper stroškovni del uvodoma navedene sodbe se po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožnik, pri čemer izrecno izpostavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je prvostopno sodišče toženki neutemeljeno priznalo stroške nagrade za postopek po tar. št. 3100 Tarife v višini 409,50 EUR ter posledično izdatke in DDV, saj se do glavne obravnave - naroka z dne 17. 6. 2014, pooblaščeni odvetnik toženke postopka ni udeleževal. Odgovor na tožbo z dne 17. 12. 2013 je podala toženka sama, na pripravljalno vlogo tožnika z dne 21. 1. 2014 pa ni bilo odgovorjeno. Odvetniška tarifa v 3. delu določa, da nagrada (za postopek) nastane s prejemom pooblastila za vložitev druge vloge, s katero se začne postopek. Takšna vloga pa ni bila vložena, zato bi bilo po mnenju pritožnika upoštevaje določbo pod točko 2 (pravilno: v drugem odstavku opombe 3) pooblaščenemu odvetniku toženke priznati le nagrado za narok, ki nastane z zastopanjem stranke na naroku. Pritožnik izpostavlja, da je vse relevantne okoliščine predhodno podala že sama toženka v svoji vlogi, zato gre le za gmotno oteževanje tožnikovega pravdnega položaja. Predlaga spremembo izpodbijane odločbe tako, da se toženki naloži plačilo stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s petim odstavkom 128. člena ZPP se odločba o stroških v sodbi šteje za sklep. Ker tožnik v obravnavani zadevi izpodbija samo stroškovni del sodbe, je sodišče druge stopnje njegovo pravno sredstvo obravnavalo kot pritožbo zoper sklep.(1)

6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek in z izpodbijanim sklepom o stroških, vsebovanem v prvostopni sodbi, v skladu z načelom uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP) tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženke. Čeprav pritožnik v obravnavani zadevi izpodbija celotno stroškovno odločitev in se v pritožbenem predlogu zavzema za njeno spremembo v smeri naložitve plačila stroškov toženki, iz vsebine pritožbene graje izhaja, da tožnik toženki nagrado za narok izrecno priznava, saj se je pooblaščeni odvetnik toženke naroka za glavno obravnavno z dne 17. 6. 2014 udeležil. Ker pa se do navedenega naroka za glavno obravnavo pooblaščenec toženke postopka ni udeleževal, pritožnik toženki ne priznava stroškov odvetniške nagrade za postopek, posledično pa prereka tudi priznane izdatke ter DDV.

7. Iz podatkov v spisu izhaja, da je v obravnavani pravdni zadevi toženko kot pooblaščenka zastopala pri njej zaposlena (B1), po kateri je toženka vložila odgovor na tožbo, na pripravljalno vlogo tožnika z dne 21. 1. 2014 pa ni odgovorila. Toženka je s pooblastilom z dne 23. 5. 2014 (priloga B8) za zastopanje v obravnavani zadevi pooblastila odvetnico M.P., na podlagi česar je toženko na naroku za glavno obravnavo z dne 17. 6. 2014, na katerem se je glavna obravnava tudi končala, zastopal pri pooblaščeni odvetnici zaposleni odvetniški kandidat. Pritožnik zato toženki utemeljeno priznava odvetniško nagrado za narok, ki v skladu z drugim odstavkom opombe 3 v 3. delu Tarife (v nadaljevanju Tarifa), ki je sestavni del Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT)(2), nastane za zastopanje stranke na naroku ali za sodelovanje pri pogovorih izven naroka, usmerjenih h končanju ali preprečitvi sodnega postopka. Nagrada za narok pa ne nastane za odvetnikove razgovore s svojo stranko. To opravilo je namreč po stališču sodišča druge stopnje zajeto z nagrado za postopek(3).

8. Že iz zgoraj izpostavljenega po presoji sodišča druge stopnje izhaja, da je toženka v obravnavani zadevi upravičena tudi do odvetniške nagrade za postopek. V skladu s prvim odstavkom opombe 3 3. dela Tarife nagrada za postopek nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Nagrada nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek. V skladu s pojasnili ob sprejemanju zakona v predlogu ZOdvT(4), ki jih je sodišče druge stopnje upoštevalo v okviru teleološke in zgodovinske razlage, citirani prvi odstavek opombe 3 definira nagrado za postopek, ki jo odvetnik prejme v sodnih postopkih za opravo celotne zadeve. V nagrado so vključene skoraj vse dejavnosti odvetnika, razen zastopanje stranke na narokih, za kar prejme posebno nagrado. Nagrada nastane s pooblastitvijo odvetnika, da naj reši zadevo preko sodnega postopka. Odvetnik torej dobi nagrado za postopek že s tem, ko ga stranka pooblasti, naj reši neko zadevo s postopkom pred sodiščem. Nagrada za postopek tako nastane, še preden je odvetnik vložil vlogo, s katero bi se začel postopek.

9. V obravnavani zadevi je toženka svojo odvetnico za zastopanje v tem postopku (torej „za rešitev zadeve s postopkom pred sodiščem“) pooblastila, ko je bil pravdni postopek že v teku, v fazi po vložitvi odgovora na tožbo, vendar slab mesec pred prvim narokom za glavno obravnavano. Nobenega dvoma ni, da se je morala pooblaščenka toženke z zadevo seznaniti in jo podrobno preučiti, da je lahko toženko ustrezno zastopala na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerem je pod grožnjo prekluzije potrebno navesti vsa relevantna dejstva in ponuditi vse dokaze(5). Ta odvetnikova dejavnost (pregled zadeve, priprava, posveti, nasveti in mnenja) pa je po presoji sodišča druge stopnje v skladu s prvim odstavkom opombe 3 3. dela Tarife zajeta z nagrado za postopek.(6)

10. Še argument več za utemeljitev zavzetega stališča, da je toženka oz. njena pooblaščena odvetnica v obravnavani procesni situaciji upravičena tudi do nagrade za postopek, pa so določbe 5. poglavja Tarife, ki ureja posamezna opravila. Nagrade, določene v tem poglavju, bo prejel odvetnik v primerih, ko bo dobil pooblastilo za opravo posameznega točno določenega opravila, ne da bi bil pooblaščen za zastopanje stranke v celotnem postopku. Tudi če je pooblastilo za zastopanje stranke omejeno le na en narok, je v skladu s tar. št. 3500 Tarife odvetnik upravičen do nagrade za postopek, vendar v znižani višini - v višini polovice nagrade za postopek, ki bi jo sicer dobil za zastopanje stranke v celotnem postopku. V skladu s tar. št. 3502 sicer znižano nagrado za postopek dobi tudi odvetnik, ki je pooblaščen za posamezno opravilo in nima pooblastila za zastopanje stranke na narokih.

11. Iz vsega obrazloženega po presoji sodišča druge stopnje logično izhaja, da v obravnavani zadevi, ko pooblastilo odvetnici toženke za zastopanje v sodnem postopku ni bilo omejeno, in je toženko tudi nesporno zastopala na naroku za glavno obravnavo, toženki oz. njeni odvetnici ni mogoče odrekati upravičenosti do nagrade za postopek. Ta nagrada namreč po zgoraj obrazloženem v znižani višini gre tudi odvetniku, katerega pooblastilo je lahko znatno bolj omejeno na zgolj posamezna točno določena opravila (celo zgolj na enostavno pisanje po tar. št. 3503). Posledično je bil toženki utemeljeno priznan tudi pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002, ki se lahko zahteva v vsaki zadevi namesto dejanskih izdatkov po tar. št. 6001, kakor tudi DDV, saj je pooblaščenka toženke zavezanka za njegovo plačilo.

12. Ker so bile v izpodbijani stroškovni odločitvi posamezne postavke nagrade upoštevaje vrednost spornega predmeta tudi pravilno določene po višini, kar je sodišče druge stopnje preverilo v okviru uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona), je vse zgoraj obrazloženo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa o stroških, vsebovanega v II. točki izreka prvostopne sodbe.

13. Tožnik, ki s pritožbo ni uspel, krije v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1) : Tako tudi N. Betetto v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Ljubljana 2005, str. 529 - 530. Op. št. (2) : Po tem zakonu se v skladu z drugim odstavkom 20. člena Odvetniške tarife (Ur. l. RS št. 2/2015 z dne 9. 1. 2015) določajo odvetniški stroški v tem postopku, saj se je le-ta začel po uveljavitvi ZOdvT in pred uveljavitvijo nove Odvetniške tarife.

Op. št. (3) : Smiselno tako izhaja tudi iz obrazložitve predloga ZOdvT v: Poročevalec DZ RS z dne 26. 2. 2008, Predlog zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT), prva obravnava, str. 76: „Odvetnikova dejavnost opravljanja razgovorov s stranko je v primeru sodnih postopkov pokrita z nagrado za postopek.“ Op. št. (4) : Poročevalec DZ RS z dne 26. 2. 2008, Predlog zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT), prva obravnava, str. 75 in 77. Op. št. (5) : Prvi odstavek 286. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom istega člena.

Op. št. (6) : Podobno stališče je zaslediti v aktualni sodni praksi, npr. VSL sklep II Cp 1390/2014 z dne 18. 6. 2014: „Za odmero nagrade po tarifni številki 3100 OT (nagrada za postopek) ni pomembno, ali je stranka že vložila kakšno vlogo oziroma opravila navzven zaznavno dejanje, saj pravica do nagrade nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek. Po tarifni številki 3100 nagrada za postopek predstavlja tudi nagrado, ki nastane za pregled ter pripravo gradiva, za posvete, nasvete ter mnenja, povezana z zadevo, pri čemer nagrada nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek (opomba 3/1 tretjega dela Odvetniške tarife).“ Podobno tudi: VSL sklep I Cpg 1456/2013 z dne 8. 1. 2014.