Jedro

Država, ki pridobi zapuščino brez dedičev (bona vacantia) na podlagi kaducitetne pravice, sicer ni dedič (univerzalni pravni naslednik), je pa singularni pravni naslednik, ki pridobi lastninsko pravico na zapuščini na originaren način. Za dolgove zapustnika pa odgovarja enako kot dedič, saj ima v vsem položaj dediča.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika o nadaljevanju izvršbe zoper Republiko Slovenijo, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana, kot dolžnikom.

Zoper sklep je upnik pravočasno vložil pritožbo. Navedel je, da je izkazal in dokazal prehod obveznosti iz zapustnika na državo na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, opr. št. D z dne 10.12.2001. Poleg tega je treba smiselno uporabiti 1. odstavek 142. člena Zakona o dedovanju, po katerem je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Stroškov ni priglasil. Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je pritožbeni navedbi, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da upnik ni z ničemer izkazal prehoda obveznosti na državo.

Upnik je namreč predlagal, da se izvršba nadaljuje proti državi v zvezi s pravnomočnim sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča na Vrhniki, opr. št. D z dne 10.12.2001. Iz slednjega namreč izhaja, da je premoženje pokojnega A.D., ki je bil družbenik prvotnega dolžnika in zoper katerega je upnik z vlogo z dne 20.02.2001 predlagal nadaljevanje izvršbe na podlagi 5. odstavka 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur.l. RS, št. 54-2543/1999 z dne 08.07.1999 - v nadaljevanju: ZFPPod), prešlo na državo, saj so se dediči odpovedali dedovanju.

Država, ki pridobi zapuščino brez dedičev (bona vacantia) na podlagi kaducitetne pravice, sicer ni dedič (univerzalni pravni naslednik), je pa singularni pravni naslednik, ki pridobi lastninsko pravico na zapuščini na originaren način. Za dolgove zapustnika pa odgovarja enako kot dedič, saj ima v vsem položaj dediča (prim. Karel Zupančič, Dedno pravo, Časopisni zavod Uradni list Republike Slovenije, 1991, str. 180; enako stališče je zavzelo tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu, opr. št. III Cp 1606/2002 z dne 23.10.2002).

Med dolgovi pokojnega A.D. pa je po zatrjevanju upnika tudi dolg iz naslova odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe P. d.o.o., ki je premoženjski dolg. Zato država kot prevzemnica premoženja zanj odgovarja, če bi zanj odgovarjal tudi pokojni A.D..

Iz navedenega izhaja, da država res ni univerzalni pravni naslednik gospodarske družbe, je pa naslednik dolgov pokojnega A.D. do višine po njej prevzetega premoženja. To pa pomeni, da bi bilo možno zoper njo nadaljevati postopek, razen če se bo v nadaljevanju izkazalo, da je bil A.D. tisti družbenik bivše družbe - dolžnika (P. d.o.o.), ki v smislu obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U-I-135/00-77 z dne 09.10.2002 (Ur.l. RS, št. 93-4672/2002 z dne 04.11.2002) ne bi odgovarjal za njene obveznosti na podlagi ZFPPod, kar pa bo stvar nadaljnjega postopka pred sodiščem prve stopnje.

Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).