Jedro

Dolžnik v ugovoru sploh ni postavil nobenih konkretnih pravno relevantnih trditev, s katerimi bi izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve (niti ni predložil kakršnih koli dokazov), čeprav je bil v pravnem pouku na sklepu o izvršbi na to svojo dolžnost iz 2. odst. 53. čl. ZIZ izrecno opozorjen, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 1,372.742,09 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je dejansko stanje zmotno ugotovljeno in da se "pobot izvrši z iztoženim zneskom". Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper skle o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz dolžnikovega ugovora sploh ni razvidno, katero dejansko stanje naj bi bilo zmotno ugotovljeno in zakaj oz. kaj je dolžnik s to ugovorno trditvijo pravzaprav imel v mislih. Tudi ugovorne navedbe o pobotu so povsem nekonkretizirane, saj dolžnik sploh ne pove, s katerim in kolikšnim "iztoženim zneskom" naj bi se pobotala katera terjatev. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik v ugovoru sploh ni postavil nobenih konkretnih pravno relevantnih trditev, s katerimi bi izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve (niti ni predložil kakršnih koli dokazov), čeprav je bil v pravnem pouku na sklepu o izvršbi na to svojo dolžnost iz 2. odst. 53. čl. ZIZ izrecno opozorjen, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ. Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.