Jedro

Spora o presoji skladnosti sprememb in dopolnitev Statuta Javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija, s katerimi sta bila spremenjena 72. in 74. člen Statuta, ni mogoče uvrstiti med spore iz 6. c člena ZDSS-1, po katerem je delovno sodišče med drugim pristojno tudi za odločanje v kolektivnem delovnem sporu o skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami. ZRTVS-1 posebnih določb o splošnih aktih ne vsebuje. Statut bi bilo sicer mogoče uvrstiti v kategorijo splošnih aktov tudi upoštevaje določbe 45. in 46. člena ZZ, vendar spremembe in dopolnitve tega Statuta, ki so predmet predloga predlagatelja, nimajo narave splošnega akta delodajalca v smislu 10. člena ZDR-1, s katerimi bi nasprotni udeleženec določal organizacijo dela ali določal obveznosti, ki jih morajo poznati delavci zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti. Ker sporne spremembe in dopolnitve Statuta nimajo narave splošnega akta delodajalca iz 10. člena ZDR-1, se predmetni spor ne more obravnavati kot kolektivni delovni spor po členu 6. c ZDSS-1. Predlog za presojo zakonitosti sprememb in dopolnitev Statuta pa ne spada niti v pristojnost upravnega sodišča (ne gre za dokončni upravni akt, niti za posamični akt, niti ta akt ne posega v temelje ustavne pravice posameznika). Zato je sodišče prve stopnje predlog predlagatelja na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP utemeljeno zavrglo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj in nasprotni udeleženec sama krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa zavrglo predlog predlagatelja, s katerim je uveljavljal ugotovitev, da so Spremembe in dopolnitve Statuta Javnega zavoda RTV Slovenije z dne 15. 5. 2015 v nasprotju z določili RTVS-1 in da se te Spremembe in dopolnitve Statuta Javnega zavoda RTV Slovenija z dne 15. 5. 2015 v celoti razveljavijo. V II. točki izreka je odločilo, da predlagatelj sam nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču, nasprotnemu udeležencu pa naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka predlagatelja, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu odločalo o vprašanjih, o katerih bi se lahko odločalo šele po izvedbi glavne obravnave, zato niso podani zakonski pogoji za zavrženje predloga. Statut nasprotnega udeleženca in njegove spremembe so splošni akt v smislu 10. člena ZDR-1, zato je podana pristojnost delovnega sodišča po 6. c členu ZDSS-1. Statut nasprotnega udeleženca določa organizacijo javnega zavoda, členitev na organizacijske enote, določa organe zavoda, organizacijo dela, programsko - produkcijske enote, zato je po naravi ta Statut splošni akt. Več o tem bi lahko povedale predlagane priče. Glede na to se ta spor uvršča med kolektivne delovne spore po 6. c členu ZDSS-1. Nadalje ne drži, da naj bi bilo iz določil ZZ, ZRTVS-1 in Statuta razvidno, da so zadeve, povezane s Statutom v izključni pristojnosti sveta zavoda, saj so v pristojnosti vseh organov delodajalca. Tudi za drugega nasprotnega udeleženca velja 45. člen Zakona o zavodih, ki določa, da je Statut splošni akt zavoda, s katerim se ureja organizacija zavoda, organi, njihova pristojnost in način odločanja ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda. Hkrati ima zavod lahko še druge splošne akte. Glede na navedeno gre za spor o splošnem aktu delodajalca, ki ureja organizacijo dela in katerega je potrebno pred sprejemom (in je bil tudi posredovan) skladno z 10. členom ZDR-1 v mnenje predlagatelju. Zato je predlagatelj upravičen sprožiti kolektivni delovni spor. Priglaša pritožbene stroške.

3. Drugi nasprotni udeleženec je podal odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe predlagatelja in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Neutemeljena je pritožbena navedba predlagatelja, da niso podani zakonski pogoji za zavrženje predloga, zato ker bi moralo biti o tem odločeno šele v nadaljnjem postopku po izvedbi glavne obravnave in izvedbi dokazov. S to pritožbeno trditvijo predlagatelj smiselno uveljavlja relativno bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 274. člena ZPP. Prvi odstavek 274. člena ZPP med drugim določa, da po predhodnem preizkusu tožbe izda predsednik senata sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost (18. člen ZPP). Z ozirom na 19. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) se tudi v postopku v kolektivnih delovnih sporih uporabljajo določbe ZPP o predhodnem preizkusu predloga, saj ZDSS-1 drugačnih določb glede navedenega nima. Ker je sodišče prve stopnje pri predhodnem preizkusu predloga ugotovilo, da odločanje o tem predlogu ne spada v sodno pristojnost, je imelo v prvem odstavku 274. člena ZPP pravno podlago za zavrženje tega predloga. To pa pomeni, da je pritožba predlagatelja v zvezi s tem neutemeljena.

7. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da spora o presoji skladnosti sprememb in dopolnitev Statuta Javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija (Statut; Ur. l. RS, št. 106/2006 in nadalj.), s katerimi sta bila spremenjena 72. in 74. člen Statuta, ni mogoče uvrstiti med spore iz 6. c člena ZDSS-1. 6. c člen ZDSS-1 določa, da je delovno sodišče med drugim pristojno tudi za odločanje v kolektivnem delovnem sporu o skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami. Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1; Ur. l. RS, št. 96/2005 in nadalj.) posebnih določb o splošnih aktih ne vsebuje. Statut bi bilo sicer mogoče uvrstiti v kategorijo splošnih aktov tudi upoštevaje določbe 45. in 46. člena Zakona o zavodih (ZZ; Ur. l. RS, št. 12/1991 in nadalj.), vendar pa tudi pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prve stopnje, da spremembe in dopolnitve tega Statuta, ki so predmet predloga predlagatelja, nimajo narave splošnega akta delodajalca v smislu 10. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.), s katerimi bi nasprotni udeleženec določal organizacijo dela ali določal obveznosti, ki jih morajo poznati delavci zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti. Te splošne akte sicer opredeljuje 84. člen Statuta. Ker tudi po zaključku pritožbenega sodišča sporne spremembe in dopolnitve Statuta nimajo narave splošnega akta delodajalca iz 10. člena ZDR-1, se predmetni spor ne more obravnavati kot kolektivni delovni spor po členu 6. c ZDSS-1. 8. Pravilen pa je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da za presojo vloženega predloga ni podana sodna pristojnost, saj presoja tega spora ne spada niti v pristojnost upravnega sodišča. Po Zakonu o upravnem sporu (ZUS-1; Ur. l. RS, št. 105/2006 in nadalj.) se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil (1. člen ZUS-1). V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnega upravnega akta (javnopravnega, enostranskega, oblastvenega posamičnega akta, izdanega v okviru izvrševanja upravne funkcije), s katerim se posega v pravni položaj tožnika (posameznika, pravne ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku o izdaji akta). O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (2. člen ZUS-1). Po 4. členu ZUS-1 odloča v upravnem sporu sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Tudi drugi odstavek 157. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/1991 in nadalj.) določa, da odloča v upravnem sporu pristojno sodišče tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Glede na zgoraj omenjene določbe tudi po presoji pritožbenega sodišča predlog za presojo zakonitosti sprememb in dopolnitev Statuta ne spada niti v pristojnost upravnega sodišča (ne gre za dokončni upravni akt, niti za posamični akt, niti ta akt ne posega v temelje ustavne pravice posameznika). Glede na to je sodišče prve stopnje predlog predlagatelja na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP utemeljeno zavrglo.

9. Pritožbeno sodišče na druge pritožbene navedbe predlagatelja ne odgovarja, ker za odločitev o utemeljenosti njegove pritožbe niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Pritožbeno sodišče je zavrnilo predlagateljevo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep, saj niso bili podani niti s pritožbo uveljavljeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (353. člen ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Ker predlagatelj s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Ker odgovor na pritožbo nasprotnega udeleženca ni pripomogel k rešitvi tega kolektivnega delovnega spora, tudi nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.