8. 4. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Inštitut za pravo, d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa Alenka Reisner, odvetnica v Domžalah, na seji dne 8. aprila 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 10. člena Odloka o uskladitvi tolarskih zneskov v Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 32/98 in 37/98) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija 10. člen Odloka o uskladitvi tolarskih zneskov v Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju Odlok) v delu, ki določa, da se gospodarske družbe uskladijo z Odlokom do 31. 12. 2001. Navaja, da je bila na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. - v nadaljevanju ZGD) ustanovljena kot gospodarska družba z osnovnim kapitalom v višini, kot je bil predpisan takrat, zato zanjo uskladitev osnovnega kapitala, kot je predpisana z izpodbijanim Odlokom, ne bi smela veljati. Ker naj bi ji Odlok nalagal uskladitev osnovnega kapitala družbe za nazaj, naj bi to predstavljalo poseg v pridobljene pravice (155. člen Ustave). Po mnenju pobudnice naj bi osnovni kapital predstavljal le pogoj za ustanovitev gospodarske družbe, ki se ob ustanovitvi gospodarske družbe lahko zmanjša, zato naj bi se s povečevanjem tolarskega zneska ne povečevala pravna varnost oziroma javna korist. Takšna ureditev naj bi zato bila tudi v neskladju z načeli pravne države (2. člen Ustave).

B.

2.Izpodbijani Odlok temelji na 11. členu ZGD, ki pooblašča Vlado Republike Slovenije, da spremeni tolarske zneske iz 51., 172., 261., 410., 411., 440. in 556. člena ZGD, če se pomembneje spremeni razmerje tolarja proti evru po tečaju Banke Slovenije.

3.Pobudnica zmotno meni, da iz te zakonske določbe izhaja, da se povišanje zneskov na obstoječe družbe ne nanaša. S poslovanjem družbe se oblika osnovnega kapitala sicer lahko spreminja, vendar se ne sme znižati pod zakonsko določeno višino. Z zakonom predpisan osnovni kapital je premoženjskopravni temelj družbe in predstavlja ne le nujna sredstva za začetek poslovanja, temveč tudi in predvsem minimalno varnost upnikov družbe, ki mora biti zagotovljeno ves čas obstoja družbe. Z ohranjanjem realne vrednosti osnovne glavnice zakonodajalec zaradi zniževanja vrednosti tolarja ohranja pravno varnost upnikov družb z minimalno osnovno glavnico, hkrati pa zagotavlja njihov enak položaj v razmerju do upnikov tistih družb, ki so bile oziroma bodo ustanovljene po uveljavitvi Odloka. Vlada z izpodbijano določbo Odloka ne ureja obveznosti usklajevanja vrednosti osnovne glavnice, kot zmotno trdi pobudnica, temveč le izvaja zakonsko določbo. Z določitvijo roka za uskladitev je določila le način izvršitve z zakonom predpisane obveznosti. Zato so navedbe pobudnice, da Vlada za izpodbijano ureditev ni imela zakonske podlage, neutemeljene.

Neutemeljeni so tudi očitki, da pomeni dolžnost naknadne uskladitve osnovnega kapitala družbe retroaktiven poseg v pridobljene pravice in v načelo zaupanja v pravo.

Ustava v 155. členu prepoveduje povratno veljavo pravnih aktov.

Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Ustava ne preprečuje, da bi zakon spreminjal prej zakonsko določene pravice ali pogoje za njihovo uveljavljanje z učinkom za naprej, če te spremembe ne nasprotujejo z Ustavo določenim načelom, zlasti načelu zaupanja v pravo kot enem izmed načel pravne države. Vendar ne gre za retroaktivnost, kadar se pravna norma nanaša na konkretni dejanski stan, ki traja, in če nanj učinkuje v prihodnje. To sicer ne pomeni, da ima zakonodajalec pravico do samovoljnega spreminjanja pravnega položaja pravnih subjektov, ki so v trajajočem pravnem razmerju. Tak poseg je ustavnopravno dopusten, če se uvede zaradi varstva legitimnega javnega interesa. V tem primeru gre za t. i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo po določbi 2. člena Ustave.

5.Možnost spremembe tolarskega zneska osnovnega kapitala (osnovne glavnice) iz prvega odstavka 410. člena in iz prvega odstavka 440. člena ZGD (če se bo v bodoče pomembneje spremenilo razmerje tolarja proti evru po tečaju Banke Slovenije) sicer posega v položaj že obstoječih gospodarskih družb oziroma družbenikov teh družb, vendar z veljavnostjo samo za naprej. Če osnovna glavnica družbe ni dosegala na novo določene minimalne višine osnovnega kapitala, so jo bile družbe oziroma družbeniki dolžni uskladiti do 31. 12. 2001. Taka ureditev je v skladu z javnim interesom, da se predpisana višina osnovne glavnice, s katero se zagotavlja minimalna ekonomska in pravna varnost za prevzete obveznosti družbe do upnikov, usklajuje zaradi padanja vrednosti slovenskega tolarja v razmerju do evra. Vlada je na podlagi tečajne liste Banke Slovenije ugotovila obstoj zakonsko opredeljenega javnega interesa in z Odlokom družbam oziroma družbenikom naložila obveznost uskladitve za naprej. Zato so tudi očitki, da je izpodbijana ureditev v neskladju z načelom zaupanja v pravo kot enim od načel pravne države (2. člen Ustave), neutemeljeni.

6.Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednicadr. Dragica Wedam Lukić