Jedro

V spornem primeru gre za odškodninski spor družbe z omejeno odgovornostjo (za katero tudi velja citirana določba ZGD-1, kot sicer velja za delniško družbo) proti (nekdanjemu) direktorju za povrnitev škode, ki naj bi jo le ta povzročil z nepravilnostmi pri vodenju, nezadostno skrbnostjo ter kršenjem zakonov in družbene pogodbe. To pa pomeni, da ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo kot specializirano pristojno delovno sodišče, ampak gre za spor med družbo in članom organa upravljanja, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je dne 18. 3. 2015 vložila tožbo za plačilo odškodnine v znesku 18.866,78 EUR pri Okrožnem sodišču v Mariboru, ki se je s sklepom opr. št. II P 221/2015 z dne 1. 4. 2015 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi. Po pravnomočnosti sklepa je zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu sodišču v Mariboru. Sklenilo je, da gre za delovni spor, ker naj bi toženec kot direktor v delovnem razmerju kršil individualno pogodbo o zaposlitvi.

2. Delovno sodišče v Mariboru, kjer je zadeva vodena pod opr. št. Pd 164/2015, je sprožilo spor o pristojnosti pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije z obrazložitvijo, da gre za spor med gospodarsko družbo in direktorjem, torej po določbah 481. člena in 482. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) za gospodarski spor, v katerem bo potrebno uporabiti pravo gospodarskih družb, konkretno določbe 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur. l. RS št. 42/2006 in naslednji).

3. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

4. Po določbi prvega odstavka 97. člena Zakona o sodiščih (ZS, Ur. l. RS št. 19/94 in naslednji) sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodišča splošne pristojnosti, specializirana pa le v okviru pristojnosti, ki je z zakonom izrecno določena (drugi odstavek 97. člena ZS). Po b) točki prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004) je delovno sodišče pristojno za odločanje v sporu o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Po 2. točki prvega odstavka 482. člena ZPP pa veljajo v sporih med družbeniki, družbeniki in družbami ter družbami in člani organov upravljanja družb, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb, pravila o postopku v gospodarskih sporih. V gospodarskih sporih po določbi 6. točke drugega odstavka 32. člena ZPP sodijo okrožna sodišča. 5. Toženec je bil v obdobju, iz katerega izvira zatrjevana škoda, za katero naj bi bil odgovoren, sicer v delovnem razmerju pri tožeči stranki, vendar v funkciji direktorja. Poslovodna oseba gospodarske družbe, ki je hkrati tudi v delovnem razmerju, ima v gospodarski družbi dvojni položaj: statusnopravni položaj organa družbe in delovnopravni položaj delavca v delovnem razmerju. V načelnem pravnem mnenju z dne 12. 6. 2008 je Vrhovno sodišče v zvezi z odpoklicem članov organov gospodarskih družb zavzelo stališče, da se v sporih med gospodarsko družbo in njenim članom organa upravljanja – direktorjem, ki ima sklenjeno tudi pogodbo o zaposlitvi, lahko pojavljajo tako elementi gospodarskega statusnega spora kot elementi individualnega delovnega spora. To velja tudi za odškodninske spore med gospodarsko družbo in njenim direktorjem, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

6. Zaradi navedene dvojnosti je za določitev stvarne pristojnosti v takem sporu odločilnega pomena vsebina zahtevka. Po prvem odstavku 263. člena ZGD-1 mora član organa vodenja pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe, s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, po drugem odstavku iste določbe pa so člani organa vodenja odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.

7. V spornem primeru gre za odškodninski spor družbe z omejeno odgovornostjo (za katero tudi velja citirana določba ZGD-1, kot sicer velja za delniško družbo) proti (nekdanjemu) direktorju za povrnitev škode, ki naj bi jo le ta povzročil z nepravilnostmi pri vodenju, nezadostno skrbnostjo ter kršenjem zakonov in družbene pogodbe. To pa pomeni, da ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo kot specializirano pristojno delovno sodišče, ampak gre za spor med družbo in članom organa upravljanja, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. Za naravo oziroma vsebino spora je dejstvo, da je bil toženec tudi v delovnem razmerju s tožečo stranko, nepomembno (1).

8. Glede na navedeno je na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 6. točko drugega odstavka 32. člena ZPP Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

Op. št. (1): Enako je Vrhovno sodišče odločilo že v zadevi VIII R 15/2010 z dne 14. 9. 2010.